petek, 20. februar 2015

Ob poizkusih uničevanja zasebnega šolstva - pogled v preteklost - 1.del

Ob zadnjih napadih na katoliško zasebno šolstvo, se velja ozreti nazaj v preteklost in si ogledati, kako liberalci in sile, ki stojijo za njimi, ne morejo iz svoje kože. Preberimo si govor, ki ga je imel dr. Ivan Samsa leta 1923 na 5. katoliškem shodu v Ljubljani.
   
Dr. Ivan Samsa, 1923:
"Splošna načela.
Naloga katoliškega shoda je, vsemu našemu javnemu življenju začrtati in utrditi pot po večno veljavnih načelih katoliške vere. Če si hočemo po teh načelih urediti bodočnost, se moramo najprej ozreti v šolo. Kdor ima mladino ima bodočnost; kakršna je naša mladina, taka bo naša bodočnost.
Stojimo pred novim šolskim zakonom. Načrt za ta poskus so naredili za osnovne in srednje šole ljudje, ki niso upoštevali naših razmer in ne našega katoliškega vernega ljudstva. Ta načrt še ni zakon, a lahko postane čez noč. Zato je katoliški shod poklican, da glasno in nedvoumno ugotovi zahteve slovenskega ljudstva glede naših šol.
Podlaga šolskim resolucijam, ki smo jih sestavili s sodelovanjem zastopnikov "Slomškove zveze" in srednješolskih profesorjev, so sledeča načela:
1. Otroci so last staršev, starši bodo od njih odgovor dajali. Zato so starši odgovorni tudi za odgojo otrok. Zato morajo imeti starši pravico odločevati o vzgoji svojih otrok. Naše katoliško ljudstvo, ki je v veliki večini verno, zahteva versko vzgojo svojih otrok.
2. Namesto staršev pa vodi po božji zapovedi versko vzgojo v šoli katoliška cerkev, ki ji je njen ustanovitelj zapovedal: Pojdite in učite vse narode! Zato mora imeti cerkev pravico v šoli ne samo učiti verouk, ampak tudi voditi versko vzgojo, ker vsaka prava vzgoja - tudi narodna in državljanska - mora sloneti na verski podlagi. Cerkev ima pa tudi pravico čuvati, da pouk v ostalih predmetih ne nasprotuje verski vzgoji. To jasno določa cerkveni zakonik can. 1372, 2; can 1373, zlasti pa can. 1381, 1: Religiosa iuventutis institutio in scholis quibuslibet auctoritati et inspectioni Ecclesiae subiicitur. (Verska vzgoja mladine je v vseh šolah podvržena vodstvu in nadzorstvu cerkve.) § 2.: Ordinariis locorum ius et officium est vigilandi, ne in quibusvis scholis sui territorii quidquam contra fidem vel bonos  mores tradatur aut fiat. (Škofje posameznih škofij imajo pravico in dolžnost čuvati, da se v nobeni šoli njihove škofije ničesar ne poučuje in ne dela, kar bi bilo proti veri ali nravnosti.) - Cerkvena zapoved je jasna in katoliški shod se je mora držati.
3. Država ne sme imeti monopola na šole. Zato zahtevamo, da imajo zasebne šole, ki so pogosto boljše nego državne, iste pravice kot državne, če izpolnjujejo vse tiste zakonito določene predpise, ki jih država zahteva v državnih šolah.
To moramo zlasti odločno poudarjati nasproti načrtu novega šolskega zakona - za osnovno in srednjo šolo -, ki hoče zasebno šolstvo omejiti ali popolnoma uničiti. Vprašamo: zakaj in čemu? Ne moremo najti drugega vzroka nego kulturnobojne namene. Za zasebne šole zahtevamo popolno enakopravnost z državnimi v imenu svobode, v imenu pravičnosti in v imenu zdravega šolskega napredka."


Kot lahko vidimo, so bili slovenski katoličani že leta 1923 pred podobno situacijo kot smo danes, četudi so imeli tedaj neprimerno večjo moč, predvsem pa gorečnost, niti niso še okusili komunizma in je bilo zastrupljanje mladine z nekatoliškimi nazori še nekaj novega.

Precej podobno pa je napadanje zasebnih katoliških šol s strani liberalcev in komunistov, ki v satanski žeji uničujejo vse, kar še stoji pod križem. Mi se moramo proti temu boriti kar se le da in stremeti ne le h kompromisom s prostozidarskimi liberalci, pač pa k rekonkvisti naše dežele, ki jo katoliški nauk zgradil in je po pravici njegova in nikakor ni last sekularnih liberaldemokratskih perverznežev in dekadentnih buržujev.

Vrnimo se h koreninam. Oprimimo se misli naših katoliških velikanov iz preteklosti!

-NeoDomobranec

Ni komentarjev:

Objavite komentar