Spopad

V zadnjem času smo priča intenzivnemu boju na desnici. Ta boj je bil več kot dobrodošel, razgalil je ideološke napetosti, ki so do nedavnega zgolj tlele pod površjem.
Gotovo daleč najbolj zanimiv je bil Vrtovčev komentar pred kongresom NSi. V njem zelo precizno oriše odnose in razmerja domače mainstream desnice in pokaže kakšna je dejanska politika NSi in kakšna je politika SDS. Gre za daleč najboljši politični manifest mainstream desnice, posebej zanimivi v njem pa so nekateri zaključki, ki so identični tistim, ki smo jih potegnili pri projektu NeoDomobranec že pred nekaj meseci.
Eden takšnih zaključkov je, navajam: "Ob tem se vedno bolj dozdeva, da ta psihološki zid med Kučanom in Janšo nujno potrebujeta tako en del desnega pola, kot en del levice... Psihološki zid med Janšo in Kučanom sicer napaja oba, oba ohranja..."
Na tem blogu pa sem že osmega avgustav zapisu, imenovanem NSi: v čem je problem?, zapisal:"Ampak ta teza je nepravilna in je lahko le produkt ljudi, ki Kučana potrebujejo za svoj antipol, da bi sploh lahko obstajali. In Kučan dejansko postaja za janšiste Darth Vader, Morgoth, tisto zlo, ki ga mora Luke Skywalker ali Beren premagati, da bi sploh imel svoj smisel. Da bi njegovo delovanje sploh bilo upravičeno. Janša potrebuje Kučana in do neke mere Kučan potrebuje Janšo."
To je postalo do neke mere evidentno, saj tudi kot sem dokazal v blogu: Antikomunizem vs. liberalni antikomunizem, v primeru SDS ne gre za dejanski antikomunizem pač pa za nekaj, kar bi se še najbolje dalo poimenovati "antikučanizem". SDS in krogi, ki imajo svoj center pri Janši, vse presojajo skozi prizmo Kučan - Janša.
Vrtovec dobro in primerno pokaže na evolucijo stranke SDS in njeno tavanje z leve na desno.
Najbolj neprecenljivo pa je njegovo videnje poslanstva in ideološke vsebine stranke NSi. Ker pa tu parkrat uporabi tudi zanimivo besedno zvezo "vrednostni sistem". A nedefiniranje tega sistema prav kričeče kaže na votlost in praznino tega sistema, ki ga ni. Seveda se na tem mestu sklicujem na politično metafiziko. Vrednostni sistem je zgolj privesek na tisti jedrnati manifest stranke:
"Krščanski demokrati in potem NSi smo se vedno opredeljevali kot desnosredinska stranka, predvsem zaradi našega odnosa do ekonomije in gospodarstva ter vrednot."
"Ponavljam, NSi se pozicionira kot desnosredinska stranka izključno zaradi našega odnosa do gospodarstva in vrednostnega sistema, identično torej, kot ostale krščansko demokratske stranke v razvitih in uspešnih demokracijah. Ekonomija naj vodi politiko in ne obratno."
"NSi je desna! Ne zaradi odnosa do Janše, ampak zaradi odnosa do ekonomije in zavzemanja za temeljne, obče vrednote. "

S tem Vrtovec razgali resnično nrav mainstream desnice oz. tistega, kar se od mainstream desnice pričakuje.
Moja hipoteza je, da gre za naravni politični razvoj desno-leve politike, saj morata med seboj ohranjati napetost, da se ne bi stalili druga v drugo in izgubili svojo psevdoidentiteto. Namreč s tem, ko leva in desna opcija posvajata oz. strastno branita duh ameriške in francoske revolucije, postajata isto, kar se vedno bolj kaže. Med njima ni nobene resnične politične različnosti. To je ta fenomen "svobode", ki ga sicer na videz obe opciji razumeta po svoje, ena glede na odnos države do posameznika, druga pa glede posameznika kot takšnega, a v samem bistvu gre za popolnoma isto. Svoboda in človekove pravice, ki iz nje izhajajo, končno popolnoma uničujejo vsakakršno različnost med levo in desno opcijo. Kar je tudi dejansko bistvo demokracije, kot sistema, ki se ne razlikuje od drugih avtoritarnih sistemov, saj demokracija dejansko predpiše povsem enak seznam dovoljenega od nedovoljenega, zaželjenega od nezaželjenega. Tudi "sistem" parlamenta deluje po natanko istih zakonitostih kot v avtoritarnih režimih, saj morajo stranke, ki se hočejo potegovati za parlament prisegati in izkazovati svojo demokratičnost, v nasprotnem primeru so sankcionirane. Kakor hipotetični totalitarni režim sankcionira "demokratične vzgibe", tako demokracija sankcionira "nedemokratične vzgibe". Demokracija deluje po povsem istih principih kot sleherni totalitarni režim. Čeprav je to evidentno se na prvi pogled sliši precej neargumentirano, zato potencialnega bralca naprošam, da se resnično poglobi v to trditev in skuša najti tisto bistveno, kar razlikuje liberalno demokracijo zahodnega tipa od totalitarnih režimov. (Poglobljeno argumentacijo bom sicer pripravil v prihodnosti).
No in ta "istorodnost" leve in desne opcije je naposled vodila v iskanje identitete prek ekonomskih teorij. To je rezultiralo v temu, da se desničarja od nedesničarja loči po tem ali je za svobodnotržno gospodarstvo ali pa ni in po tem ali meni, da mora država regulirati ekonomijo ali ne. Seveda so potem po tej logiki vsi tisti sistemi iz preteklosti, ki smo jih razumeli kot desne, bili v bistvu levi, saj niso podpirali svobodnotržnega gospodarstva, so bili proti kapitalizmu in so podpirali idejo državnih firm. Povedano drugače, po logiki demokracijske levo-desne delitve, je bil Engelbert Dollfuss levičar.
 
 
-NeoDomobranec

Osnovno branje

 Tu so povezave do najbolj bazičnih in najbolj pomembnih razmišljanj s tega bloga
 
1.  Kolaboracija, izdaja in prisega  Prava vprašanja in iskanje pravih odgovorov o državljanski vojni na slovenskem.
2. Antikomunizem vs. liberalni antikomunizem Iskanje odgovorov na pereča vprašanja desnice in komunistične politične kontinuitete
3. Belogardisti Na kratko o "beli gardi"
4. Kocbekov sindrom O slovenskem Trockem in o političnem mitu komunističnega disidenstva