Zdaj že kar nekaj mesecev gledamo protestno valovanje in gibanje v Belorusiji. Iz logičnega in načelnega stališča nas morejo namreč ti procesi zelo zanimati. Posebej še vse tiste med nami, ki smo rusofobi, namreč, ki imamo nekaj zgodovinskega spomina, lastno identiteto in se ne obračamo po vetrovju zahodno-vzhodne dialektike, kaj šele kakšne demokratično-nedemokratične.
Posebej nas morejo ti procesi zanimati iz vidika dveh podobnih situacij, ki sta se dovršili pred leti v Ukrajini in Venezueli. In v tem oziru že vidimo tudi, kako se bo beloruska "kriza" končala.
Kar danes gledamo namreč v Belorusiji je nekaj malodane identičnega tistemu, kar smo gledali v Venezueli in kot takšno torej nekaj popolnoma drugačnega tistemu, kar smo videli v Ukrajini. Zato vemo, da bo beloruska "opozicija" neuspešna in da se v samem bistvu ne bo spremenilo nič temeljnega, marveč bo počasi zamrlo in se izželo. Beloruski Guaido, Tihanovska, je neka odzemljena estetična podoba, ki naj bi iz popolnoma neznanega razloga in iz popolnoma neznanih zaslug poenotila in združila Beloruse. Kako odzemljena in ne-efektivna taktika. Povsem tipično post-potrošniška teorija, ki meni, da bodo ljudje kupili podobo, se z njo identificirali in ... trpeli ter prelili kri zanjo? Absurdno.
Tudi v Ukrajini so se neki zlikani liderji opozicije skušali uveljaviti kot obrazi "demokratične opozicije" in če bi jim to uspelo, bi v Ukrajini še vedno vladal Janukovič. A ljudje, ki so se dejansko borili in prelivali kri na maidanu, so jih zavrnili. Niso pristali na njihove kompromise in njihovo karierno, naučeno diplomacijo. Izvedli so ukrajinsko rekonkvisto. Sami. Ne pa da bi jim neka estetična podoba iz tujine velela, kaj in kako naj počnejo. Zato je bila opozicija v Ukrajini uspešna, navzlic temu, da so kasneje zlikani liderji opozicije, one ki so bili dejansko najbolj zaslužni za spremembe, odrinili v kot in jih onemogočili.
Ni še prišel čas, ko bi se mogle dejanske družbene in socialne spremembe vršiti na poziv t.i. vplivnežev oz. influencerjev, tega gnusnega novega izraza in pojava, ki je zasedel pikseliziran svet človeške avto-degradacije. Guaidoji in Tihanovske bodo morali na kaj takšnega še počakati. Beloruski narod pa bo do nadaljnega še ujetnik poslednjih zdihljajev zahodno-vzhodne dialektike in permanentnega iskanja vedno bolj prave demokracije.
