Kdo zares uničuje jezik

Ko sem, menda pred tremi leti, nekega mrzlega dopoldneva, stal sredi množice na kongresnem trgu v Ljubljani, na shodu, ki sem ga sam razumel kot kontrarevolucionaren, sta me med Janševim govorom in našim navdušenim ploskanjem, zmotili dve besedi, ki sta se od tistega trenutka zarezali v politično govorico naših domačih "mainstream" desničarjev. Ti dve besedi sta bili "levi fašizem".
   
Že takoj tedaj sem besedi sprejel z začudenjem in neodobravanjem a sem sam pri sebi pomislil, da obstaja za to jezikovno iznajdbo dober razlog. Ta razlog sem našel sam, nihče mi ga ni serviral in bil sem prepričan, da je ta razlog pravilen. Sam pri sebi sem si rekel, da gre tu najbrž za problem modernega jezika, ko beseda "komunizem" nikogar ne šokira in če hočemo pokazati na izprijenost komunizma, ga moramo nujno povezati s fašizmom, da bi liberalci lahko razumeli našo poanto. Rekel sem si, če bi Janša namesto besed "levi fašizem" uporabil besedo "komunizem", ne bi bil nihče šokiran in tako je bila torej ta nova besedna iznajdba nujno zlo.
    
Da ta razlog morda ni povsem pravi, se je pokazalo čez nekaj časa, ko sem si po senzacionalističnem, slabo narejenem dokumentarcu o "neonacistih", ogledal še pogovorno oddajo na isto temo, s poudarkom na ustvarjalcu dokumentarca, ki je bil hvaljen in češčen kakor mali minibog. In tam je voditeljica oddaje nehote opozorila na pomembno zadevo. Vprašala je, kaj pa levi fašisti, pod novicami se pojavljajo komentarji, da moramo narediti oddajo še o levih fašistih, je kaj na tem? In sogovorec je ležerno odgovoril, da je oznaka "levi fašizem", ime, ki so ga komunisti uporabljali za socialdemokrate v preteklosti, ko so menili, da so social demokrati preveč nerevolucionarni.
     
In to vprašanje voditeljice nam je pokazalo na dve reči. Prvič, da je "levi fašizem" komunistična iznajdba, čemur se ne gre čuditi. Klerofašizem, levi fašizem, kravatarski fašizem, blablafašizem, vse je fašizem. Za komuniste je vse fašizem. Drugič pa nam je pokazalo, da je ta jezikovna iznajdba spretno odmaknila pozornost z levičarskih skrajnih grupacij in ideologij. Namesto, da bi Janša govoril o komunistih, anarhistih, revolucionarjih in namesto, da bi komentarji pod novicami govorili o komunistih, antifašistih, skrajnih levičarjih, so govorili o levem fašizmu. In ti dve besedi sta se zataknili za zobe tako voditeljici, kot sogovorcu. Besede so še enkrat zameglile bistvo.
    
Tu sem torej opazil, da ti dve besedi nista tako nedolžni in da razlog za njuno iznajdbo le ni tako samoumeven, kot se je na prvi pogled zdelo.
   
Če pogledamo dandanašnji po psevdodesničarski sferi slovenske twito-blogo-facebook sfere lahko vsepovsod vidimo ravno ta defekt. Vidimo lahko denimo Putina s Hitlerjevimi brki, lahko vidimo, da je kljukasti križ je enako rdeča zvezda in podobno. Vse to uničuje že tako uničen jezik.
     
Besede s katerimi skušamo nekaj označiti dandanes, so pred sto leti pomenile nekaj čisto drugega. In ravno tu je eden od uspehov liberalne revolucije. Pohabljanje jezika skozi spreminjanje pomenov besedam. In tu je nevarnost za sleherni jezik, ne pa v slengu mladine ali nepravopisnosti raje v katero spadam sam. Ljudje, ki se nalašč skušako predstavljati kot jezikovni snobi, so kliše. Poizkušajo se distancirati od raje s tem, da sprejemajo neka umetna pravila jezika. Medtem, ko se imajo za varuhe jezika, so v resnici prav oni ti, ki spreminjajo jezik do nerazpoznavnosti.
    
Ko sem bil v šoli, mi je profesorica rekla, da naj besede "dasiravno" raje ne uporabljam v šolskih spisih, menda ima neko starinsko konotacijo alikajže, ne spomnim se več. Se pravi, da ti intelektualci izločajo besede in si izmišljujejo nove, obenem pa sam tok jezika in oblikovanje stavkov in fraz, prevajajo direktno iz angleščine. Slovenščina postaja prevedena angleščina. Da ponazorim, vsi poznamo pisatelja Tolkiena, on si je izmišljeval svoje jezike, da jih je vključil v svoje zgodbe. Isto se dandanes dogaja s slovenščino. Vedno bolj se kaže, da je slovenščina jezik, ki si ga sproti izmišljujemo. Na tem mestu bi kdo rekel, da je to morda naraven razvoj vsakega jezika. Dobro, potem pa vzemimo svetost temu jeziku in ga ne malikujmo. Poglejte si samo primorce. Toliko prelite krvi kontrarevolucionarjev s strani pratizanov v imenu naroda in jezika, takšno sovraštvo do italijanov in fašistov, pa se njihovo narečje skorajda ne razlikuje od italijanščine. Njihova slovenščina je nerazpoznavna.
    
Kliše "jezikovnih snobov", ki so samo to, kliše. Namesto, da bi se ti snobi osredotočili na jezik, kot tisto prvenstveno, ne le komunikacijo, pač pa vsebinskost. Vsebina jezika je pomembnejša, kot recimo sama komunikacija.
    
Kdo nam torej zares uničuje jezik? Morda nihče, a gotovo je uničeno sporazumevanje s tem istim jezikom. Uničeno je dekodiranje tega jezika. Pred kratkim sem v pogovoru vzpostavil hipotezo, da imam lahko prav o čemer koli, le če pravilno definiram spremenljivke. Lahko trdim karkoli in vse. V jeziku ni več tistega objektivnega. Jezik, besede nimajo več objektivnega pomena. Mene je strah tega, ni me strah če bo počefurjena mladina začela čevljem govoriti cipele, ali če ne bo več zmožna uporabljati dvojine, ker bi me potemtakem moralo biti strah tudi izgiontja "dasiravno" in prihoda "zabojnika". Strah me je besed, za katere več ne vem kaj pomenijo, četudi so bile uporabljane že stoletja. Strah me je, da bom moral kmalu pred pogovorom s sogovornikom najprej definirati posamezne besede, da se bova sploh pravilno razumela. Da bova morala uskladiti definicije posameznih besed, da bi jih lahko funkcionalno uporabljala v pogovoru.
    
Jezik ne izginja zaradi lenobe mladine, površnosti, sms-anja, facebook-anja, globina jezika izginja predvsem zaradi preobremenjenosti otrok s tujimi jeziki. Povprečen otrok, mladostnik svojega materinega jezika ne more razviti do globin, če je že takoj v drugem alikdajže razredu, napaden z angleščino, potem z nemščino ali italijanščino, med odmori pa s poslovenščeno srbohrvaščino. Tako otrok ali mladostnik začne pri verbalnem izražanju iskati besedne kode za svoje misli, ki jih velikokrat prej najde v katerem od tujih jezikov, kot pa v svojem materinem.
    
Pa če se še nekoliko umaknemo od jezika. Paradoks Putina s hitlerjevimi brki je v tem, da se nekomu zdi bolj smiselno povezati Putina z nemškim Hitlerjem, ki je toliko žrtvoval za boj proti komunističnim rusom, kot pa z ruskim Stalinom, katerega Putin je direkten naslednik, pa če se to sliši še tako poenostavljeno. Kako je torej mogoče, da se zdi hujši prikaz zlobe s Hitlerjem, kot pa z desetinami milijonov žrtev komunizma? To je isti defekt kot "levi fašizem". Za zločine Zedonga ve le malokateri povprečen slovenec, tudi če bi vedel, se mu ti ne bi zdeli nič posebnega. Kako bi ga prepričali, da je Zedong vendarle zločinec brez primere? Tako, da ga povežemo s Hitlerjem. Pa čeprav Zedong stokrat presega Hitlerja, že če upoštevamo sovjetsko-liberalistične "fakte" o Hitlerju.
So torej uničevalci jezika naši psevdodesničarji s svojimi smešnimi iznajdbami o levem fašizmu in "fašisti, nacisti, komunisti vsi so isti"? Postkomunistični Slovenci so defekt tudi v tem, da so komunizem napadli ravno skozi to krilatico: "fašisti, nacisti, komunisti vsi so isti", pa čeprav so komunizem čutili na lastni koži dolga desetletja. Liberalni antikomunisti napadajo komunizem le skozi prizmo "vse je isto", zato je zanje ta idiotski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, zmaga. Zato moramo vedno znova prebirati, še posebej zdaj ob ukrajinski "krizi", kako sta si nemški fašizem in komunizem razkosala Poljsko po tajnem dogovoru, ne da bi se ob tem vprašali, zakaj pa velika sveta razsodnica Britanija ni torej napovedala vojne sovjetski zvezi, če jo je že Nemčiji. Pa moramo brati po forumih, da je komunistični socializem isti z nacionalnim socializmom, češ socializem je socializem, ne da bi enkrat v roke vzeli kakšno pametno knjigo in si prebrali kako je funkcioniralo fašistično gospodarstvo in kako komunistično. Iznajdbe psevdodesničarjev in psevdokatoličanov kakršna je "komufašisti ali levi fašisti" pa je v samem bistvu posmeh samemu sebi, saj se beseda "komufašisti" sliši precej podobno besedi "klerofašisti". In obe izvirata iz pohabljanja jezika.

-NeoDomobranec

Še ena o koncu časov

Večkrat hote ali nehote slišim razne razlage Razodetja in različne napovedi konca sveta in na določeni točki razlaganja razodetja se pojavi nesmiselna trditev mnogih ljudi, ki se s tem strastno ukvarjajo. Ta nesmiselna trditev pravi, da je "velika vlačuga", ki jo omenja Razodetje, pravzaprav Vatikan. To sem opazil že nekajkrat. Tako s strani nekaterih ateistov in krščanskih shizmatikov, kot s strani sedevakantistov in podobnih struj.
Da bi dokazal, da je takšna trditev nesmiselna, bom malce za šalo podal svojo razlago velike vlačuge in bom morda na ta način uspel pokazati, da teh reči ne gre tako zlahka razlagati.
Dobro. Ko v sedemnajstem poglavju Razodetja angel pravi: " "Pridi, da ti pokažem sodbo nad veliko vlačugo, ki sedi nad mnogimi vodami. Z njo so se vlačugali kralji zemlje, prebivalci zemlje pa so se upijanjali z vinom njenega vlačugarstva." ", ti "razlagalci" pravijo, da je tu mišljen moderni vatikan in ponavadi ob tem dajo za primer redne obiske vladarjev držav pri papežu. Ampak razložimo lahko tudi takole. Z vlačugo misli angel, moderno komunistično Kitajsko. Ko pravi, da so se z njo vlačugali kralji zemlje, misli na odprte trgovinske tokove posameznih držav, se pravi, trgovinske sporazume. Kar je naredilo Kitajsko za državo, ki ima na svojih tleh ogromen del svetovne proizvodnje, saj so v njo migrirale vse velike korporacije in je praktično vse "made in China". Ko pravi, da so se prebivalci zemlje upijanjali z vinom njenega vlačugarstva, pa hoče reči, da prebivalci zemlje dobijo iz nje praktično vse izdelke medtem, ko so zahodne države vse bolj storitveno usmerjene. Potem ko Razodetje pravi, da je ženska na zveri, veliko mesto Babilon, govori v prid moji teoriji tudi tretja vrstica osemnajstega poglavja: "ker so vsi narodi pili od vina njegovega pobesnelega vlačugarstva, kralji zemlje so se vlačugali z njim in trgovci zemlje so obogateli od njegovega silnega razkošja." kjer govori o trgovcih, kar ne sovpada s teorijo o Vatikanu kot vlačugi. In enajsta vrstica pravi po tistem, ko Razodetje govori o uničenju Babilona: "Tudi trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga..." in petnajsta vrstica: "Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali..." in devetnajsta vrstica: "Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč: "Gorje, gorje, veliko mesto, od katerega razkošja so obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju, zakaj v eni uri je bilo vse opustošeno!" " in dvaindvajseta vrstica: "V tebi se ne bo našel več noben obrtnik kakršne koli stroke. V tebi se ne bo več slišal glas mlina." in triindvajseta: "Zakaj tvoji trgovci so bili velikaši zemlje..."
Naprej pravi: "Angel me je odnesel v puščavo. Tam sem videl žensko, kako je sedela na škrlatni zveri, ki je bila popisana z bogokletnimi imeni in je imela sedem glav in deset rogov. Ženska je bila oblečena v bager in v škrlat in bleščeče okrašena z zlatom, z dragimi kamni in z biseri, v roki pa je držala zlato čašo, polno gnusob in nečistosti svojega vlačugarstva." Tu pravijo, da to spet pomeni vatikan, konkretno, kardinalski zbor. Medtem, ko v resnici škrlat in bager pomenita rdečo ikonografijo komunistične Kitajske.
Dalje: "Videl sem, da je ženska pijana od krvi svetih in od krvi Jezusovih pričevalcev." To najbrž oni povežejo z Rimom kot mestom mučencev. Vendar je takšna razlaga nesmiselna, ker ne razloži zakaj bi bila Cerkev pijana od krvi lastnih mučencev. Boljša razlaga bi bila, da to pomeni Kitajsko in številne misijonarje, ki so umrli tam. pomeni permanentno preganjanje katoliške cerkve na kitajskem.
"Sedem glav je sedem gora, na katerih sedi ženska. In je tudi sedem kraljev." Na tem mestu razlagajo, da to pomeni sedem rimskih gričev. Vendar je ta razlaga zopet nesmiselna. Bolj smiselna razlaga je, da to pomeni komunistično Kitajsko, bolj konkretno, komunistično partijo in  njenih sedem generalnih sekretarjev od Zedonga dalje. 1. Mao Zedong (1945-1976), 2.Hua Guofeng (1976-1981), 3.Hu Yaobang (1982-1987), 4. Zhao Ziyang (1987-1989), 5. Jiang Zemin (1989-2002), 6. Hu Jintao (2002-2012), 7. Xi Jinping (2012-). "Zver, ki je bila, a je ni, je hkrati osmi in eden izmed sedmih, a pojde v pogubo." Torej očitno napoveduje zadnjega generalnega sekretarja, ki bo zver.
"Deset rogov, ki si jih videl, je deset kraljev." ... "Ti so enodušni in izročajo svojo moč in svojo oblast zveri." Ta del niti ne vem kako razlagajo, vem pa, da moram jaz razložiti ta del v sklopu moje teorije. Torej teh deset kraljev pomeni kitajske zaveznice, ki jih je ravno tam okrog deset, ena gor, ena dol.


No, upam, da sem s to kratko razlago, ki mi ni vzela več od petnajstih minut branja Razodetja in iskanja po internetu, vzpostavil teorijo, ki je popolnoma enako relevantna tisti nesmiselni teoriji o Vatikanu. Še več, mislim celo, da je moja teorija, ki sem jo spisal v petnajstih minutah, relevantnejša, saj je bolj smiselna.
Seveda, ker zavračam teorije nekih ateistov in ufologov, ki si včasih vzamejo čas za raziskovanje Svetega pisma, to ne pomeni, da sem eden tistih neokatolikov, ki se tako zelo bojijo vsake razprave o Razodetju in poslednjih časih. Nikakor, vendar moramo vsako teorijo preverjati skozi prizmo katoliškega nauka in iskati teorije o poslednjih časih pri katoliških mislecih, posebno tistih predkoncilskih.

- NeoDomobranec

Ljuba moja Evropa

Ob imenovanju Alenke Bratušek za neko komisarko nekje v evropi, je zanimivo poslušati krike in vzklike domačih evrodesničarjev, teh, ki naj bi bili po neki definiciji neke univerze desničarji.
Sprva jih je imenovanje presenetilo, čudili so se kako, da youtube video, ki so ga pred letom ali več napravili in, ki je jasno prikazoval Bratuškovo kot predsednico vlade med prepevanjem komunističnih pesmi, ni zalegel v Evropi. A namesto, da bi se ob temu vprašanju zares ustavili in se skušali prebiti do odgovora, so se spravili samo še nad Bratuškovo, skušali so zavreči vprašanje, ki je vendarle veliko bolj pomembno, kaj je z evropo?
Možni sta dve rešitvi vprašanja o tem vprašanju. Prvič, morda gre za strah pred odgovorom, drugič, morda manjka intelekta.
Naši "desničarji", evrodesničarji, trgocentriki ali kakorkoli je že hočemo imenovati, so bili dolgo časa prepričani, da je evropa na naši strani, da je na naši strani EPP in da so naši domači levičarji (postkomunisti) nekaj povsem različnega od povprečne levičarske stranke v zahodni evropi. Dolgo so nas prepričevali, da so slovenski levičarji provincionalni neevropski levičarji, ki z levičarji v evropi nimajo ničesar skupnega.
Vendar pa oni ne vidijo, da je EPP in sleherna evropska aparatura kilometre oddaljena od naših domačih razmer. Da se dobra mati EPP za nas sploh ne zmeni. Oni tega ne vidijo v svoji iracionalni iluziji, da smo del neke domačne internacionale in v kateri tehtamo velik del. A če bi bilo to res, Bratuškova ne bi bila imenovana.
In že spet smo tam, pri opazovanju ponavljajočega. Zaslepljeni "desničarji", ki polagajo upe v zahod. Medtem, ko zahod podpira domače revolucionarje.
Samo pomislimo na nedavni "praznik spomina na vse žrtve totalitarnih režimov", ki ga v Sloveniji obhajamo kot nekakšen dan proti komunizmu. Ta "praznik" se obeležuje na isti dan kot je bil podpisan sporazum von Ribbentrop - Molotov. Kratkotrajni sporazum o nenapadanju. Ta sporazum naj bi dokazoval, da so vsi totalitarni režimi v bistvu isti, da izvirajo iz istega jedra in dajejo iste sadove. Vendar pa je to največja laž moderne evrope. Medtem, ko so zahodni "zavezniki" dolga leta sodelovali v komunistično-liberalistični okupaciji evrope in skupaj kadili cigare, je zanje nemški fašizem bolj primerljiv s komunizmom, kot oni sami. Medtem, ko so fašistične države krvavele, da bi ustavile napredovanje komunizma na zahod, ko je nebroj vojakov iz vseh fašističnih držav padal v boju proti komunizmu, naj bi kratek sporazum, ki je trajal manj kot leto dni, dajal večji dokaz za istovetnost fašizma s komunizmom, kot več let sodelovanja med zahodnimi zavezniki in komunističnimi silami širom evrope. Smrtni sovražnik komunizma naj bi postal relativno isto s komunizmom. O tej piškavi, relativistični percepciji sem že pisal. O relativizmu, ki pravi, da si lahko proti komunizmu le iz perspektive antitotalitarizma, sem že pisal. Zahod je omogočil komunizmu obstoj, tega ne bomo nikoli pozabili. Zahod je plačal komunistični rusiji s celotno vzhodno evropo, zahod je omogočil dokončno izvedbo revolucije v Sloveniji in zahod je pomoril nad petnajst tisoč neoboroženih vojakov slovenske narodne vojske.
Sporazum von Ribbentrop - Molotov je neprimerljiv z zahodnim odkritim sodelovanjem s komunisti. V nebo vipje tudi vprašanje zakaj Britanija ni napovedala vojne tudi sovjetski zvezi, ko je ta napadla in okupirala Poljsko? Zakaj je napovedala vojno le Nemčiji? Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov je sramota. Je orodje diktature relativizma. Je produkt pozabljanja in nenačelnosti.
In ravno tu vidimo naivnost slehernega "desničarja", ki tako strastno zagovarja evropo, evropske posege in evropske institucije. Tak desničar je bebec, ki kar kliče, da se mu ljudje začnejo posmehovati. Medtem, ko so leve stranke gradile na "evroskepticizmu" na zadnjih evropskih volitvah, so desne stranke branile ljubo mati Evropo. Na koncu je profitirala levica s svojim komisarjem.
Zahod je za katoliško slovensko ljudstvo prav takšen sovražnik, kot domači levičarji in komunisti ali kot tuji komunisti.
Slišal sem večkrat, da so slovenski levičarji fenomen, da so nekaj drugega, kot povprečni evropski levičar. A še do današnjega dne nisem našel dokaza tej trditvi.
Dokler se naši desničarji ne bodo spremenili do te mere, da bodo postali desničarji, bomo imeli še naprej takšne nerodne situacije. Medtem, ko imamo doma popolno restavracijo vsaj postkomunizma LDS , če ne restavracijo kulturnega komunizma, nas EU in EPP z Junckerjem na čelu nagradijo z levim komisarjem. "Desnica" pa ostaja slepa.

 NeoDomobranec

"Remake" zgodbe o dveh blokih

Že nekaj mesecev lahko opazujemo dogajanje v Ukrajini. Bolj kot sama vojna, ali kakor naj bi že imenovali spopadanje s teroristi na vzhodu te države, nas je fascinirala Ukrajinska rekonkvista, ki je dajala upanje, da bo morda skozi leta nastala velika evropska rekonkvista, ki bo vzela našo celino nazaj iz rok komunistov in liberalcev, ki so jo vsa ta leta zastrupljali s svojo dekadentno politično korektnostjo in vsem drugim. Seveda se je kmalu izkazalo, da je bila ukrajinska rekonkvista izigrana od t.i. desnice, ki ni nič drugega kot tehnokratski kapitalizem in prostozidarski materializem. Ukrajinsko rekonkvisto je ta desnica dopuščala toliko časa, dokler ji ni utrla poti v parlament. Potem se je začel cikel istega. Fenomen materializma. Ko smo priča ujetosti v dekadentnem materializmu v dveh oblikah. Ruski in kitajski postkomunizem na eni strani in zahodni liberalizem na drugi strani. Dve plati istega materializma.
Ko poslušam ameriške libertarce lahko večkrat slišim o Rusiji kot opoziciji dekadentnem zahodu. A se vedno spomnim na tisto šalo o ruskem libertarcu. Jo poznate? Ne? Tudi jaz ne, zato, ker ne obstaja nič podobnega temu. Rusija je totalna država, v Rusiji država regulira vse. In ameriški libertarci niso nič drugega kot le smešni. V Putinu vidijo nekega odrešenika, figuro vsega tistega, kar je nasprotno zahodnemu pomehkuženstvu. Znani ameriški libertarci hodijo po ruskih propagandnih aparatih in hvalijo Rusijo. To samo kaže kako smo lahko v času interneta in popolne globalizacije, še vedno oddaljeni od resnice in dejanskosti. Naprej ne bi o ameriških libertarcih, ker so fenomen. Raje bi se, ker sem že pri libertarcih, dotaknil slovenskega libertarizma, karkoli naj bi to že bilo. Dotaknil pa se bom le ene figure, ki jo poznam, ki se opredeluje za libertarca. Gre za nek twitter profil, ki ga redno retwittajo nekateri znani "desničarji" pri nas. Imenuje se enostavno "libertarec". Kaj je posebnega na tem subjektu? Ne to, da skuša biti slovenski libertarec, kar je gotovo nesmiselno in tudi ne to, da uvaža v Slovenijo politični nazor, ki ne bi mogel biti slovencu bolj tuj. Posebno je to, da ta subjekt, tega nazora sploh nima in ga niti ne uvaža, ker če bi ga hotel uvažati, ga bi moral izpričevati. Ne, ta subjekt se nasprotno popolnoma v ničemer ne razlikuje od povprečnega evrodesničarja. Zanimivo je opazovati njegove twitte med vojno v Ukrajini ali med izraelskimi napadi na palestinske teroriste. Ta subjekt se je brez premisleka psotavil na eno stran, seveda na tisto proevropsko in potem je hvalil in opeval napade tiste strani. Ne, ničesar si ne izmišljujem. Seveda temu ne gre dajati prevelikega pomena, gre zgolj za neko neokomunistično strujo znotraj slovenije, ki se je skozi leta prelevila iz komunizma v kapitaliste. Tako je tudi ta subjekt gotovo le žrtev napačne interpretacije pomena libertarizma in je enostavno povezal libertarizem s kapitalizmom, brez, da bi s tem vzel še vse drugo. Paradoks slovenskega libertarca je najbrž tudi v tem, da takšen libertarec strastno podpira evropsko unijo in njene dekadentne muhe. Njemu se ne zdi omejevanje svobodnega trga, ko evropska unija prepove te in te žarnice in ta in ta sesalec. Ne, vse te regulacije mu niso problem. Zakaj? Zato, ker slovenski libertarec ne more obstajati. Druga smešna zadeva vsakega libertarca in svobodnega trga je v tem, da mu ne predstavlja problem svobodni trg, ki istočasno zapira delovna mesta na zahodu in plačuje delovno silo v komunistični Kitajski. To zanj ni problem, dokler je trg svoboden. Zato je kapitalizem in ta idiotska ideja, da trg ne potrebuje regulacije, tako zgrešena. Prvič, ker je reguliran in drugič, ker ravno ta trg uničuje domača gospodarstva v korist velikih korporacij. Na koncu pa imamo naše evrodesničarje, ki so v prvih vrstah, ko je treba nasprotovati zagarantiranemu dohodku posameznika.
Kapitalizem nas je privedel do tega, da imamo na eni strani propadajočo dekadentno civilizacijo "demokratov", ki forsirajo neke nove tehnologije, nove iznajdbe, da bi ohranjali svojo relevantnost, na drugi strani pa imamo totalitarne države, ki sedijo na naravnih bogastvih in imajo na svojih tleh vso svetovno proizvodnjo. Mi pa se še vedno slepimo, da potrebujemo kapitalizem in da je kapitalizem odrešenje človeštva. Kaj pa bomo ustvarjali? Ultra lahka letala? Telefonske igrice? Obleke za poslovneže? Drago žensko spodnje perilo? Doklej še?
S tem razmišljanjem smo že prišli do točke, s katere se jasno vidi, da v svetu vladata dva bloka. Na eni strani dekadenti liberaldemokrati na drugi strani komunisti in džihadisti. In mi smo ujetniki. Mi naj bi se odločali med tema dvema blokoma kakor v letih hladne vojne. Ko sta si komunizem in kapitalizem najprej pomagala, si celo omogočila obstoj, s tem ko sta uničila njuno nematereialistično alternativo, potem pa se je začela gledališka predstava, ki naj bi cel svet prepričala, da si stojita nasproti. S tem se je ustvarila nekakšna napetost, ko naj bi bil cel svet na robu nuklearne vojne, ta napetost pa je onemogočala vsakakršno opozicijo permanentni liberalni revoluciji na eni strani in permanentni komunistični revoluciji na drugi strani.
V isto vstopamo tudi dandanašnji, ko se nam skozi medije prikazuje, da sta vzhod in zahod nasprotji, ko neki francoski nacionalisti in ameriški libertaristi celo menijo, da je Putin edina rešitev pred liberalno diktaturo. Obenem pa ne vidijo, da so tudi sami produkt ravno te liberalne diktature in da je tudi Putin produkt splošnega relativizma in poneumljenja. Če vzamemo samo francoske nacionaliste, s tem pa se ozremo na celotno nacionalistično, "skrajnodesno" sferov Evropi. Brez težav vidimo, da so ta razna gibanja, združbe, stranke same v sebi karikature liberalne revolucije. Samo poslušajmo njih retoriko. Gre za najbolj levičarska in liberalna gibanja, ki jih je rodil umirajoči beli proletariat evrope. Otroci proletarcev, pa tudi buržujev, ki se ne bojijo valov priseljenstva, zato ker bi ti valovi uničevali tradicijo, vero, kulturo, narod njih držav, ne bojijo se za svoja delovna mesta, bojijo se, da bodo morali več vplačevati v socialne transferje.  Ti levičarji, ki jih mediji naglo označijo za neonaciste, skrajne desničarje in nacionaliste se zoper priseljence borijo z noto prodemokratičnosti, poljubne izbire. Ne bojijo se za svojo kulturo in vero, pač pa se bojijo dejstva, da bodo čez deset let morali vsi plesati, kakor bodo priseljenci žvižgali. In četudi je ta strah upravičen, je vendar nesmiselno pričakovati, da bodo ateistični, buržujsko-proletarski, materialistični nacionalisti ustavili liberalno revolucijo. So mentalni ujetniki tiste percepcije, proti kateri naj bi se borili. Relativizem ne more obroditi nobenih sadov, noben relativizem ni še nikdar obrodil sadov. Relativizem je zahodni strup. Relativizem je prapor liberalne revolucije. Samo totalnost lahko obrodi sadove, le totalnost je tista zmožnost, ki ni po godu liberalni revoluciji.
Totalnost pa manjka vsakomur, ki se opredeljuje za francoskega nacionalista, obenem pa vidi odrešitev za Francijo v ruskemu Putinu, ki še vedno forsira komunistično ikonografijo in je evidenten komunist. Putin je uspel zahodne zaslepljence prepričati, da je kontra-liberalen zaradi nekih mehkih zakonov o "homoseksualcih", v resnici pa nimamo nobenega dokaza, da je v resnici  kontraliberalen. Če je za nekoga dovolj, da Putin prepove "homoseksualistično" propagando, da bi putina sprejel za odrešenika , potem takšnemu človeku ni pomoči. Za tradicionalizem bi se morale boriti naše stranke v naših državah, za tradicionalizem, proti perverziji bi se morali boriti mi, ne pa nek Putin, ki je glavni zaveznik države z največ splavi na svetu. Države, ki zatira rimskokatoliško cerkev. Torej za povprečnega kristjana, ki podpira Putina prepoved perverzne propagande pomeni spregled, rusko-kitajskega zavezništva in gospodarsko-političnega omogočanja. Saj človek počasi izgubi besede ob takšnih idiotskih izpadih nekih psevdodesničarjev in psevdokatoličanov. Putin je prav takšno zlo kakršno je evropa. In s tem, ko kritiziram Putina istočasno kritiziram in zavračam zahodno dekadenco. Da se človek med zahodom in vzhodom ne more odločati je očitno. Odločanje za enega ali drugega bi bila norost. Kakor, da bi te likvidator vprašal ali želiš, da te ustreli v levo ali v desno sence. Že samo vprašanje bi v tebi vzbudilo najhujšo grozo, ki bi bila gotovo primerljiva tisti grozi pred smrtjo.
Kristjan ki meni, da je Putin prokrščanski, protradicionalističen in antiliberalističen ter antikomunističen je nor. Putin kot glavni zaveznik najbolj materialističnih in protikrščanskih držav sveta, je lahko samo sovražnik kristjanu, še posebej katoličanu.
Zato imamo res v svetu (spet) dva bloka, a je ta napetost med njima zgolj navidezna. Očitno je, da gre za prostozidarski način, da se paralizira človeštvo v prepričanju, da sta bloka tik pred nuklearno vojno, med tem ko stojijo isti prostozidarji za voditelji obeh blokov. Glavna prevara skuša biti v tem, da ne bi bilo razvidno, da je svet dodobra globalistično urejen. Med tem, ko obstaja napetost med dvema blokoma, počasi izginja identiteta posameznih narodov znotraj blokov in se pojavlja zgolj identiteta zahod-vzhod, kar je bilo tudi že videno. Isto velja za onemogočanje opozicije liberalni revoluciji v obeh blokih.
Očitno je, da do vojne med Rusijo (morda celo njenimi zaveznicami) in zahodom ne bo prišlo. Predstavo, kateri smo priča sedaj, smo že videli, gre za "remake" istega. Ukrajina pa bo najbrž počasi izgubljala del za delom, dokler se ji ne bo zdelo, da ima zaenkrat dovolj. Trobila bodo trobila, da je pač ljudstvo na tistih delih tako ali tako rusko, da so tega in tega leta, rusi dali tisti in tisti del Ukrajini, torej je v bistvu ruski. Ljudje pa bodo verjeli.
Konflikt v Ukrajini ni nič posebnega, nič novega. V tem konfliktu nima smisla zavzemati strani, ker gre za povsem isto. Vse je bilo že videno. Zahod je s svojim odprtim trgom obubožal samega sebe in postal odvisen od vzhodnih tiranov, ki seveda niso nič večji tirani od kartelne politike levo-"desnih" trgocentrikov.
Seveda, če se osredotočimo ozko na Ukrajino, potem seveda velja zahteva, da zahod in NATO ubrani Ukrajino pred Rusi, a to ne pomeni, da ne vidimo, da bo s tem Ukrajina dobila tudi cepivo liberalne revolucije, ki pa ga v krvi ukrajinskega naroda že tako ali tako ne primanjkuje. In Ukrajina je bila bolj obrnjena na vzhod kot na zahod, pa glej dekadenco.

-NeoDomobranec