Moderni genocid, kateremu smo priča v teh časih je ogromen problem, da pa imamo pravico do ubijanja zapisano kar v ustavi, pa je že prekletstvo. Morda ravno zato narod tako moralno gnil.
Preberimo si:
Kam nas pelje moderni genocid - splav
Avtor: VadeRetroSatanaNe prav dobro podkrepljen s kakršnokoli strokovno literaturo sem nekoč, ko sem bil nekaj mlajši enostavno zatrdil, da če damo brezpogojno pravico materam, da usmrtijo svojega še nerojenega otroka (kar je bila sicer itak že brezpogojna pravica) se bo to kmalu preneslo na pravico do umora novorojenega dojenčka in tako se bo počasi toleranca sčasoma višala in višala.
Kakorkoli se je ta trditev zdela neumna pa že lahko vidimo svit dejanske legalizacije postrojstvenega splava, kot so to označili.
Pa, da bi nakazal na vso absurdnost se moram vrniti k eni od debat pod novico o splavu na tem portalu [MMC RTVslo portal]. Uporabnik Polymath je zapisal naslednji komentar:
"zaradi varnosti žensk ... bedaki neumni, ki podpirajo tak zakon. Kaj če ženska zanosi, da njen partner ni pazil? On se bo smejal, da bo foter, ona pa umirala od žalosti, da ji je en uničil načrte. Zagovorniki so zakotovo samski ljudje, in še posebej moški, ki nekateri pojma nimajo, kolko se ženska presekira, da bo dobila otroka, ko si ga najmanj želi. Jaz sem za splav, in niti malo proti. Ena 18-letnica se bo na zabavi napila, šla pijana v posteljo z enim bedakom, ki pasko ne bo imel, samo da sprazni tja, kamor radi vsi moški. Drugi dan se niti prav ne bo zavedala, da je seksala ali, da je dobila kaj notri, pa ji bo čez mesec slabo itd. Ugotovila bo, da je nepričakovano noseča, doma ne bo upala povedati, padla bo v stres, ker bo v vsakem primeru mogla roditi. Ker bo še šolarka, ne bo imela denarja za sebe, kaj še le otroka. I iz obupa lahko naredi detomor. Takrat pa bo vsega kriva ona in ne njen porivač in politika ... Res je to kot ene vrste umor, ampak gre še za nerazvitega otroka, o katerem se ne da veliko razpravljati. Če je umor, da ženska naredi splav, zakaj ni umor takrat, ko usmrtijo zapornika ali uspavajo žival?"
Pa poglejmo tale komentar podrobneje in izluščimo kar je v njem bistvenega:
"I iz obupa lahko naredi detomor. Takrat pa bo vsega kriva ona"
"Če je umor, da ženska naredi splav, zakaj ni umor takrat, ko usmrtijo zapornika ali uspavajo žival?"
Se pravi, da je uporabniku splav sprejemljiv medtem, ko mu detomor ali usmrtitev deteta po rojstvu pač ni.
Sam sem apeliral:
"hahhaha, detomor je pa torej napačen? Splav ni napačen, detomor pa je? In v čem je razlika? Če lahko razložiš? Saj tudi dojenček "še ni oseba". epic fail!"
Vendar pa svojega komentarja nisem utemeljil, zato sem poiskal članek v katerem avtorja dejansko zagovarjata "porojstni splav".
Članek je bil objavljen v Journal of Medical Ethics, napisala pa sta ga filozofa-etika milanski profesor Alberto Giubilini in melnbournška profesorica Francesca Minerva. Njuno razmišljanje je zato toliko bolj novo in fascinantno, ker razširjata moralno upravičenost umora novorojenčkov iz tistih tako ali drugače "prizadetih" na vse novorojenčke, ne glede na njihovo zdravstveno stanje.
Citiram (prevod iz članka Jožeta Trontelja):
"Tako nerojeni kot rojeni otrok sta človeški bitji in potencialni osebi, a ne eden ne drugi nista osebi v smislu imetnika moralne pravice do življenja. Pojem oseba pomeni bitje, ki je sposobno lastnemu obstoju pripisati vsaj neko temeljno vrednost, tako da bi mu ukinitev obstoja pomenila oškodovanje. Tako so mnoge živali in duševno prizadeti ljudje osebe, medtem ko ljudje, ki niso sposobni pripisati vrednosti svojemu obstoju, niso osebe. Dejstvo, da je nekdo človek, samo zase še ni razlog, da bi mu priznali pravico do življenja. Dejansko za mnoga človeška bitja ne mislimo, da imajo pravico do življenja: nadštevilni zarodki tam, kjer so dovoljene raziskave na embricionalnih matičnih celicah, nerojeni otroci, kjer je dovoljen splav, kriminalci, kjer je smrtna kazen zakonita.
Nekateri zagovarjajo pravico zarodka ali novorojenčka, da razvije svojo "potencialnost" in postane oseba. A nad to pravico so interesi aktualnih ljudi (staršev, rodbine, družbe), da delajo za svojo lastno blaginjo, kajti, kot trdiva zgoraj, osebam, ki so samo potencialne, ne moremo storiti nič žalega s tem, da jim ne dopustimo, da postanejo obstoječe osebe. Blaginji sodobnih ljudi bi bil novi otrok lahko v škodo, ker potrebuje denar in nego, česar družina morda nima v izobilju. Včasih se lahko prepreči s splavom, v kakih drugih primerih pa to ni mogoče. Tedaj pa, ker ne-osebe nimajo moralne pravice do življenja, ni razlogov, da ne bi dovolili porojstvenega splava."
Njuna teza je toliko bolj zanimiva, ker pravi, da bi moral biti "porojstveni splav" dovoljen povsod tam, kjer je dovoljen klasičen splav.
Dodajata tudi, da je "porojstveni splav" "učinkovitejši" od posvojitve, ker je žalost ob izgubi otroka za mater krajša ob dokončni izgubi (smrti) kot pa ob posvojitvi.
Podobno razmišljanje je imel že Peter Singer, ki priznava pravico do varstva življenja le zavedajočim se bitjem, sposobnim razumevanja in odločanja o sebi in jo odreka med drugim tudi novorojenčkom.
Radikalnejši je Michael Tooley, ki pravi, da je usmrtitev otroka upravičena do konca drugega leta starosti, ker tako mlad otrok še ni sposoben polnega zavedanja in ne more imeti zavestnega interesa, da želi obstajati tudi v prihodnosti.
In lahko ta blog končam s svojimi besedami, ko še sploh nisem poznal tovrstnega razmišljanja
če damo brezpogojno pravico materam, da usmrtijo svojega še nerojenega otroka, se bo to kmalu preneslo na pravico do umora novorojenega dojenčka in tako se bo počasi toleranca sčasoma višala in višala.
Poudariti pa gre še eno očitno reč, da če se bo ta toleranca dejansko zvišala se bo najprej morilo "prizadete" otroke. Tako človeku ne bo niti več dano, da bi mogel iz svojega invalidskega vozička protestirati proti cerkvi, ker se sploh ne bo mogel razviti v človeka. Ste razumeli vso ironijo? Proti cerkvi, ki edina resno in nekompromisno brani človeško življenje! Gre za znano invalidko, ki je iz spoštovanja in usmiljenosti ne bom imenoval.
Tudi splav je bil nekoč le teorija. Tudi komunizem je bil nekoč le dobra misel, tudi nacional socializem je bil nekoč le knjiga, produkt zaporniškega dolgčasa.
Je pa res, če dopuščaš splav, zakaj ne bi umora novorojenčkov.
A spet velja Reaganova misel, da so vsi, ki so za splav že rojeni. Njegovo misel bomo sicer morali sedaj spremeniti v vsi, ki so za "porojstveni splav" so že "razvite osebnosti".
