20.4.1944
V zadnjem času lahko ponovno opazimo na socialnih omrežjih, pa tudi v nekaterih desnih medijih novice in polemike okrog razobešanja t.i. domobranske zastave ali "zastave dežele Kranjske". Tu je treba nujno opozoriti na nekaj stvari.
Razobešanje zastav s kranjskim orlom je v Sloveniji nekaj novega oz. bolje rečeno, gre za precej nerazširjeno prakso. To pomeni troje. Prvič, da se ljudje bojijo razobešati takšno zastavo oz. jo razobešajo zavedajoč se nekega socialnega rizika (ki je sicer minimalen, a moramo priznati, da obstaja), drugič, da ljudje (okolica) negativno reagirajo na takšno zastavo, ker so prepričani, da gre za nekaj prepovedanega, nedopustnega, celo kaznivega (ravno zato, ker je ta pojav tako redek) in tretjič, policija ni imela s tem nikoli zares opravka in ne ve, kako reagirati na takšne pojave, potem ko določeni državljani prijavljajo takšne pojave.
Zato je torej logično, da se, ko človek izobesi takšno zastavo, najprej dobro izobrazi o zastavi sami, jasno potrdi, da zastava ni sporna (ker dejansko ni), logično je tudi, da bo vedno obstajala potencialno zelo visoka možnost, da bo takšno dejanje prijavljeno na policijo in logično tudi je, da bo policija opravila nek ogled ali zapisnik ali nekaj podobnega. Toda takšna dinamika je popolnoma logična, saj gre, kot rečeno, za dokaj nov in redek pojav.
A bolj kot bo naraščalo število razobešanj takšnih zastav, bolj se bo sama zastava in samo dejanje razobešanja normaliziralo. Policija bo sčasoma začela v praksi enotno obravnavati potencialne prijave (zdaj pač enotne prakse sploh ni moglo biti zaradi redkosti pojava in policijske nevednosti kako reagirati na takšen pojav) in jih bo skupaj z logičnim upadanjem prijav, začela tudi ignorirati, dokler ne bo postala zastava nekaj povsem normalnega.
Največjo škoda, ki jo lahko naredimo v tem trenutku, pa je, da začnemo logične prijave na policijo in posledično logične policijske obravnave napihovati in iz muhe ustvarjati slona, kakor to počnejo nekateri desni mediji. Naloga desnih medijev je, da pojasnijo svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem, da je obisk policije nekaj običajnega, ker je bila podana prijava, a da s samo zastavo ni nič narobe in ko bo zastava postajala bolj uveljavljena, se bo odpravila tudi vsakršna stigma. Dokler pa skušajo desni mediji privabiti nekaj klikov s senzacionalističnimi naslovi v smislu: "POLICIJA ZOPET NAD ZASTAVO DEŽELE KRANJSKE", toliko časa pa desni politični pol in desni mediji sami ustvarjajo pogoje za nadaljno stigmatizacijo te zastave.
Tudi čudna jezikovna telovadba, ki se je poslužujejo nekateri ob ustvarjanju neke distinkcije med t.i. zastavo dežele Kranjske in domobransko zastavo, vodi v precejšnjo zmešnjavo. Ne ena ne druga nista prepovedani, a obenem je treba vedeti, da domobranska zastava, ki je trobojnica "zastave dežele Kranjske" s stiliziranim kranjskim orlom, je dejansko zastava o kateri govorimo pri praktično vseh teh izobešanjih. "Zastava dežele Kranjske" pa je na drugi strani osnovna trobojnica, brez grba oz. z ločenim grbom. "Zastava dežele Kranjske" z grbom oz. s kranjskim orlom najverjetneje ni nikoli obstajala pred t.i. domobransko zastavo. Če torej govorimo o "zastavi dežele Kranjske" v mislih pa imamo to domobransko zastavo oz. neko novo določeno spremenjeno zastavo, ki ni nikdar zares obstajala, je to do neke mere ustrezno. Če pa govorimo o "zastavi dežele Kranjske", v mislih pa imamo neko zastavo, ki naj bi bila ne-domobranska ali celo pred-domobranska, pa je to neustrezno, saj degradira slovenske narodne straže in implicitno afirmira komunistično revizijo slovenske zgodovine, obenem je pa še historično nepravilno.
Skratka, kdor bi rad kaj doprinesel k drugačnemu postopanju do domobranske oz. "kranjske" zastave, mora tudi sam normalizirati to zastavo in ta grb, ne pa iskati le priliko za zgražanje. Kajti s tem zgražanjem dela v korist stigmatizacije zastave, ne pa njene normalizacije.
