Duh uživanjaželjnosti (1940)

Objavljeno v tisku 5.7.1940

Urednik: Ciril Kovač

 
 
   
Duh uživanjaželjnosti

Ko se je pokazala nesreča Francije v vsem obsegu, je spregovoril o vzrokih te narodne nesreče sivolasi maršal Petain. Njegove besede so naravnost pretresljive in takšne, kakršnih noben evropski državnik že stoletja ni spregovoril. Petain je v svojem govoru med drugim dejal: »Duh uživanja je dobil premoč nad duhom požrtvovalnosti. Šlo je samo za tem, da se prihrani vsak napor, danes pa smo doživeli nesrečo.«

Duh uživanja je sad odpada od vere

Če se je v povojni dobi duh uživanja tako okrepil, je bilo temu vzrok svobodomiselstvo, ki je vrglo med ljudi geslo o vsestranski in neomejeni svobodi. Kot glavna sovražnica svobode je bila označena sleherna vera, zlasti pa dosledna katoliška vera. Začelo se je organizirano rušenje verskega prepričanja v človeških srcih.

Duh uživanja je prihajal do izraza v gospodarskem življenju v brezobzirnem in zločinskem pohlepu po dobičku, v družinskem življenju v padanju števila otrok, v družabnem življenju v propadu pravice in ljubezni.

V imenu svobode se je duhu uživanja puščala prosta pot, vera pa se je proglašala za sovražnico sodobne človeške družbe, ker je zahtevala požrtvovalnosti.

Duh uživanja zastruplja tudi nas

Duh uživanja, ki je pokopal Francijo, zastruplja tudi nas. Tudi mi dobro poznamo organizirano uničevanje vere in načrtno borbo proti katoliški Cerkvi. Glavni mik za to borbo proti veri in Cerkvi pa daje hrepenenje za brezmejnim in neodgovornim uživanjem.

Ali naj dvomimo, da se je v nas duh uživanja tako zakoreninil, ko pa živi med nami toliko ljudi, ki nimajo prav nobenih idealov, ki ne cenijo ne svoje narodnosti ne vere, ampak hlepe samo po polni denarnici in po največjem možnem udobju? Vsak trenutek so pripravljeni prodati državo in narod ter se rogajo vsem pozivom na žrtve.

Ta duh uživanja se prav tako nevarno kaže v gospodarskem, družinskem in moralnem življenju.
   
Rešitev

Na razvalinah, ki jih je povzročila liberalna uživanjaželjnost, more zgraditi srečnejši svet samo duh požrtvovalnosti. Požrtvovalnost mora zvezati pretirano sproščenost in na ta način ostvariti pravo, osrečujočo svobodo.

Če so v duhu uživanja doslej rušili vero, mora postati v novem svetu vera temelj življenja. Z vero bo zajamčen pravi duh, duh požrtvovalnosti, ki daje poedincem in narodom zdravo moč in božji blagoslov.

   
Ta droben komentar k besedam Philippea Petaina prinašamo na obletnico njegove smrti triindvajsetega julija in k njegovim besedam pridajamo še slične besede škofa Rožmana, ki je v eni svojih pridig povedal: "Uživanjaželjnost vzbujajo v naši mladini vprav tisti, ki pripravljajo svetovno revolucijo -- mladina, ki se ne zna odreči zahtevam svojih strasti -- ne bo sicer zmogla postaviti novega reda, a ne bo sposobna braniti krščanstva -- in to komunistom zadostuje."

Kako resnične so te besede smo torej jasno videli iz svoje zgodovine in njihovo resničnost ponovno vidimo v naši sredi, ko naša mladina in  sploh ves narod ni sposoben zavzeti pravih pozicij spričo izzivov, ki so nastali zaradi požrešnega kapitalizma. Razkristjanjenje je končno vodilo v izgubo narodne identitete in postopno nadomeščanje avtohtone populacije s tujo.