Sedaj so spet na pohodu, kdo ve pod kakšnim imenom nastopajo tokrat, socialni demokrati, novi levičarji, svobodoljubi, prosvetljenci. V bistvu pa izhajajo iz enega samega gnezda in svoje taktike spreminjajo, ne pa cilja, ki je uničenje katoliške cerkve in katoliškega ljudstva.
Poglejmo zopet nazaj v leto 1923 na peti katoliški shod v Ljubljani, kako so se borili Slovenci pred nami in posebno, na kakšen način in s kašnim zanosom so se borili proti tujim idejam liberalizma, sekularizma in indeferencializma.
Prof. I. Mazovec: O šolskem vprašanju,
"In to verno slovensko ljudstvo pod vodstvom svoje svetne inteligence, predvsem pa naše slovenske duhovščine, ki je rešila slovenstvo poplave, ki bo tudi v bodočih decenijih v italijanskih in nemških šolah rešila za Jugoslavijo, kar se še rešiti da v tužnem Korotanu in ob sinji Adriji, - ta duhovščina, ki je v šolah vzgojila toliko plemenitih slovenskih značajev, to naše verno ljudstvo, ta svetna in duhovna inteligenca naj se sedaj ujedini in izenači z nekim meglenim "jugoslovenstvom", ki ga nikjer ni in ga v tej koncepciji, kot se nam ponuja, tudi nikoli ne bo, ker ga ne marajo ne Slovenci, ne Hrvatje, ne Srbi. Zato pa, gospoda svobodomisleci, roke proč od našega šolstva! Uredite si zase in za svoje otroke šolstvo, kot se vam zdi, mi si bomo pa zase uredili, kot mi hočemo.
Človek bi si mislil, da bodo naši nasprotniki s tem zadovoljni; toda, slavni zbor, naši nasprotniki niso tako svobodomiselni, da bi usvojili naš predlog: nje vodi le neko vprav infernalno slepo sovraštvo do vsega, kar je versko. To svoje sovraštvo bi radi vcepljali tudi v nežna srca naših katoliških otrok; obenem so pa še večkrat tako inkonsekventni, da istočasno, ko pišejo članke za laiško šolo, pošiljajo sinove in hčere v naše privatne verske šole... Že vedo, zakaj!
Slavni zbor! Mi priznavamo možnost, da se v poedinih privatnih šolah, ki jih upravljajo narodne manjšine, morebiti premalo goji ljubezen do naše lepe, s toliko krvi in trpljenja kupljene države. Mi zahtevamo, da naj se v vseh šolah kar najintenzivneje goji državljanska zavest; toda radi morebitnih nedostatkov v posameznih šolah kar vse privatno šolstvo, ki je posebno pri nas katolikih tako lepo razvito, kratkomalo obsoditi na smrt, gospoda moja, tako se ne gremo, tega mi Slovenci in Hrvatje ne pustimo. Rad bi spoznal tistega ministra, ki bi se hotel ovekovečiti s herostratskim činom in ukiniti naše slovenske Atene, našo prvo slovensko gimnazijo v Št. Vidu, ki nam jo je ustvaril naš dični vladika v svoji apostolski ljubezni do Slovencev ob svojih stroških in stroških svojih vdanih vernikov. Kdo bi si drznil ogrožati nam vse one neštevilne šole in zavode, ki jih je ustvarila neizčrpna krščanska Caritas."
Prof. J. Osana: O srednjih šolah,
"Šola je ustanova za pouk in vzgojo mladine. Ta ustanova je ali privatna ali državna, kakor že ali zasebnik ali pa država prevzame v svoje roke pouk in vzgojo mladine. Čim boljši in temeljitejši je pouk, čim popolnejša je vzgoja mladine, čim manj šablone je pri enem in pri drugem, tem boljša je šola, tem večji uspehi. Že samo iz enega razloga, iz razloga konkurence zahtevamo tudi za srednjo šolo, da ni samo državna: dovoljena mora biti tudi privatna srednja šola. Kajti nobena zasebna šola se ne bo ustanovila, nobena ne bo obstala, če ne bo imela namena ali če se ne bo na vsak način trudila doseči pri pouku in vzgoji mladine ne samo enakih, ampak celo boljših uspehov, nego jih dosega državna šola. Seveda nima zasebna šola nikdar samo tega edinega namena konkurence, ima vselej še kak drug namen in dokler ta ni v nesoglasju z državo, se mora upoštevati že zaradi principa svobode, da se državljan šola na tistem zavodu, kjer se sam hoče."
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar