sobota, 26. oktober 2013

Dialog - Kulturna kontrarevolucija - 1. poglavje.

Kdaj se zdi, da lahko človek dobro oblikuje svoje misli, le če je prisiljen v dialog. Saj je tako prisiljen, da bolj kritično ovrednoti svoj pogled na svet in svoje notranje pojmovanje sveta izrazi tako, da vzame v zakup, da je na drugi strani nekdo, ki se z njim ne strinja. Smisel vsakega dialoga nasprotujočih se strani je, da pride do nekega zaključka. Da nekdo uvidi, da ima narobe in da drugemu prav. Dialog, ki takšne usmeritve ne bi imel in bi bil sam sebi v namen, bi bil piškav in zgolj relativističen.
Še posebej pa je dialog pomemben sedaj v tej kulturni revoluciji, ali bolje rečeno kulturni vojni, ko se bije boj za najbolj osnovna pojmovanja človeka.
Naslednji dialog je potekal prek zasebnih sporočil na youtube-u med projektom NeoDomobranec in drugim uporabnikom youtubea, ki si je ogledal nekaj videov projekta NeoDomobranec in ki ga bomo tu imenovali le Gledalec, lansko jesen, torej je tega ravno leto dni.
(Oglati oklepaji pomenijo izpustitev uporabnikovega imena)

GLEDALEC:
osvobojena Slovenija
Po komunistih komot pljuvaš, pred partizanom se pa lahko samo prikloniš. Itak je bil pa Bog na strani partizanov, če ne bi bil, bi se stvari ein bischen drugač razvile. Schone grusse aus reich.

drgač sem zelo strpen. ko pa naletim na sorojaka ki je fanatik in živi v preteklosti, me pa mal povzdigne. hvala za razumevanje.
Naj živi sproščena Slovenija.

lp
 
 
NEODOMOBRANEC: 
Bogdaj [...].
Nanizal si kup neumnosti, ki kažejo na tvojo nevednost, nerazgledanost in / ali morda tudi na mrtvičenje zdrave pameti, kar je pri komunistih prepogosto.
Dobro poslušaj in dvakrat preberi, da bo kaj ostalo v glavi in si ne boš delal sramote s svojim neumnim pisanjem.
1. Partizani niso bili nič drugega kot politična milica komunistične partije. Res je, niso bili vsi v partiji, bili pa so vsi politični vojaki komunistične partije. Militantni oddelki, zaščitnica, ... kakor hočeš. Kako to vemo?
Prvič, organizirani niso bili po mednarodnem vojaškem pravu, pač pa po zgledu revolucionarnih oddelkov (tolp) iz ruske državljanske vojne in španske državljanske vojne. Tako posamičen odred ni imel zgolj poveljnika pač pa tudi politkomisarja. Da, se je kakopak prav počelo.
Drugič, niso imeli skupnih uniform, označb, itd. kakor določa mednarodno vojaško pravo (tudi za ilegalo.).
Tretjič, revolucionarno nasilje po notranjski in dolenjski, ki ni bilo odklon pač pa sistem.
Četrtič, par sto grobišč po kraških gozdovih notranjske in dolenjske.
2. Bog ni bil na strani partizanov. Razen če misliš, da je Bog na strani ljudi, ki sistematično pobijajo duhovnike, zažigajo cerkvene objekte in skrunijo podobe in obeležja svetnikov, križanega Kristusa, itd. Ne, Bog ni bil na njihovi strani.
Že več kot dvajset let pred začetkom vojne so slovenski ljudje lahko poslušali o ruskem komunizmu, ki z marksističnim trdim materializmom preganja in uničuje versko, religiozno, duhovno. Lahko so poslušali in brali o ustanavljanju vojska militantnih ateistov, ki so si zadali cilj uničenja krščanstva.
In vse skupaj je kolapsiralo v španski državljanski vojni tik pred začetkom sruge svetovne vojne. Ko so slovenci lahko dnevno brali o divjanju komunistov, anarhistov in drugih marksistično leninističnih materialistov, ki so s svojo satansko jezo pobijali duhovnike, redovnice in uničevali cerkve, samostane, župnišča.
V španski državljanski vojni so sodelovali tudi slovenski komunisti. In udeležba v španski državljanski vojni ti je že prinesla čin generala v revolucionarnih tolpah partizanov, ki so nastale po zgledu španskega divjanja. In srd proti cerkvi in vsemu religioznemu se je razplamtel tudi v naši domovini.
Je bil res Bog na strani partizanov? Je Bog res vedno na strani zmagovalca?
Človeška zmaga je nekaj drugega od božje zmage. Ko so množice dosegle Kristusovo križanje, Kristusovo smrt, bi človek rekel, da so zmagali. Vendar pa je Bog dokazal, da je zmagal Kristus, da je bila njegova zmaga v šibkosti, v temu kar se zdi človeku norost.
Bog ni bil na strani pratizanov. Materializem je najhujši sovražnik Boga in materialisti so vojaki tega sovraštva. Človeška zgodovina je irelevantna Bogu. Človek ima svobodno voljo in ravno ta svobodna volja človeka stane največ. To je tisto človekovo prekletstvo. Da je zmožen oddaljiti se od Boga, zmožen sovražiti Boga.
Zmaga človeka je lahko pri Bogu človekov poraz.
In poraz človeka je lahko pri Bogu človekova zmaga. Bog se ne podreja človeški zgodovini.
3. Strpnost je druga beseda za neumnost. Je produkt liberalistične diktature in uničenje človekove vesti in zdrave pameti.
4. Fanatizem: Bodi vroč ali mrzel, če si mlačen te izpljunem. Pravi Bog v svetem pismu.
5. Preteklost. Tebi se zdi druga svetovna vojna preteklost, zato ker želiš, da postane preteklost. V resnici pa druga svetovna vojna še traja. Uzurpacija razvoja človeštva in družbe je samo to, uzurpacija. V sloveniji državljanska vojna še traja, ker ni bila nikoli končana. Res je, da je neke vrste "hladna vojna" a nikoli se ne ve, kdaj bo izbruhnila v odprto nasilje. Enkrat smo že bili napadeni od znotraj...
6. Naj živi sproščena slovenija? Hočeš reči: "Naj komunisti živimo sproščeno še naprej." ?
Slovenija je daleč od sproščenosti. Toliko žrtve, toliko trpljenja, toliko krivic.
Poboji, umori, ki so se izvajali, tako srdito in s takšno lahkoto. Medvojno nasilje po vaseh notranjske in dolenjske. Kraški gozdovi, ki so postali grobnice. Na tisoče pobitih ljudi, ki naj bi zagrešili izdajo. Izdajo? Izdajo koga?
Sproščena slovenija?

Nikoli se ne bom klanjal klavcem.
NeoDomobranec
 
 
GLEDALEC:
 Hvala za izčrpen odgovor.
Nobenemu nič ne očitam, izhajam pa iz osebne izkušnje. Ne vem zakaj je Italjan, in od kod mu pravica, prikorakal v našo vas in mojega dedka in ostale fante vrgel na kamion in jih odpeljal na Rab ter jim zažgal hišo. Če nekdo pride danes v mojo hišo z istimi nameni bo nekdo od naju umrl on ali jaz.
Ne razumem človeka, ki vidi najmanjši drobec smisla v dejanjih agresorja in ga opravičuje. Zlo je zlo. V zlu ni dobrega.

Zame je vsak človek človek, enak meni, nisem nad njim niti pod njim. Ne ločujem Slovencev na naše in njihove, bele rdeče, leve desne, resnično ne.

Sam sem rezultat prepovedane ljubezni med partizansko družino in belo družino. Tako da se mi te delitve zdijo dokaj nesmiselne, ker če bi jih moja starša poslušala, mene nebi bilo.

Sem pa odprt za debato o Bogu, Jezusu. In menim da je v eni cvetlici več božjega kot v celem Vatikanu in njegovih cerkvah.
Po židovski tradicji obstaja samo Luč, ki hoče vstopiti v človeka, če si ljubeč vstopa vate na ljubeč prijeten način, če nisi v ljubezni, pa boš isto lekcijo prejel v trpeči obliki in potem boš ljubil. To se sedaj dogaja v svetu, žal v trpeči obliki, človeštvo imamo možnost da se povežemo v ljubezni. Če tega ne bomo storili bomo prisiljeni v to, naravni zakoni so neusmiljeni, poglej Japonsko. Ko egoizem med ljudmi preraste vse meje, ko se tok ljubezni-svetlobe med ljudmi prekine, vstopi tema in materializira se trpljenje.

Moja želja je da se v Sloveniji odprejo srca in da se začne dogajati to kar veleva zdrava kmečka pamet. Narod je kot družina. Želim si ljubeče družine, kakor vsak.

lp
 
 
NEODOMOBRANEC:
Bogdaj [...],
Ker si uvidel,da imam prav, ti pa narobe si pobegnil v nek individualizem. Narodno tragedijo skušaš zrelativizirati na nekaj osebnih primerov. To pa se pač ne da.
1. Zakaj so italijani odvažali na rab je vprašanje, ki ima odgovor. Rab je bil zapor. (taborišče je improviziran zapor.). Zakaj pa so bili slovenci odvažani v zapore pa je druga. Predvsem so jih italijani zapirali zaradi brezglavih partizanskih akcij, ki so imele en in edini namen izzivati okupatorja, da bo izvajal represalije, ljudje pa bodo spričo teh bežali v gozdove in tako bo partizanska vojska rasla. To je bila specifična partizanska pogruntavščina. Rekrutiranje na tako posreden način. Za okupatorjeve represalije so predvsem krivi partizani. In zakaj so odpeljali tvojega dedka (predvidevam, da je bilo to med vojno.) gre vprašati partizane in ne italijanov ali kontra revolucioanrnih sil. Partizani so imeli sistem, italijani pa so bili nesposobni poloviti bandite in so se znašali nad prebivalci po vaseh, skozi prste pa so pogledali le partizanskim terencem.
2. Najhujši agresor na slovenski narod so bili komunisti in njihove revolucionarne tolpe t.j. partizani. Primorci se tega ne zavedajo, ker jih ne briga, če so partizani utapljali notranjsko in dolenjsko v krvi. Njih briga le, da ne bi šprehali italijansko, pa četudi je treba govoriti srbsko ali rusko. Pa četudi se cela slovenija utopi v krvi. "samo da nas lahi ne bodo." Hinavci prve klase.
3. Ljudje smo različni, Imamo različne poglede na stvari, na svet okrog nas. Imamo različne svetovne nazore. Vsi smo politična bitja in vsi smo naravnani tako ali drugače.
Govoriti, da so vsi ljudje enaki je pravzaprav totalitarizacija ene ideje, ki se skriva za "ne levo ne desno."
4. Delitev na bele in rdeče ni kapric. Šlo je za državljansko vojno. Komunisti so napadli podeželje in izobražence, jih označili za "bele" za "belo gardo" in jih sistematično štiri leta iztrebljali. Tu ne gre za neko "delitev" ker je vsem tako dolgčas. Ne, Šlo je za revolucijo in kontra revolucijo.
5. Boga o kakršnem ti govoriš, jaz ne poznam. Ti ne govoriš o katoliškem Bogu. Bog se je namreč učlovečil po Jezusu Kristusu. In Bog je postavil sveto Cerkev. On je postavil papeže. In brez Cerkve ni odrešenja. Če tega ne veruješ nisi katoličan. Veruješ v neko trapasto idejo a je samo to, trapasta.
Nesmiselno je jemati iz vere le tisto kar ti ugaja in si sam pri sebi misliti kako hudo veren sem, kako lahko Boga čutim po naravi in podobno. Si veren, si. A ne katoliško veren. Lahko rečeš tej svoji veri : Krščanstvo [...], ne moreš pa ji reči katoliška vera.
6.O tisti ljubezni in podobnem pa je tako ali tako preveč govora. Polno neumnosti, ki so jih natresli materialisti in prostozidarji, ko se jim je ponudila priložnost ob 2. V. koncilu.
Bog je pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
Materialni svet kakršnega poznamo je končen in ne vsebuje smisla sam po sebi. Je nepomeben in je zgolj trnjeva pot do odrešenja v Nebesih. Ne na zemlji. Nič se ne bomo povezovali v ljubezni, ker na tem svetu je trpljenje.
Po križu za križanim Odrešenikom.

NeoDomobranec
 
 
GLEDALEC:
nimam več besed. Preberi si Tomažev evangelij. Pa če imaš kako vprašanje si dobrodošel.

lp zaključujem debato, nima smisla debatirat z betonskim stebrom
 
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 
 
Dialog se je na tem mestu končal.
Vsak lahko sam presodi kdo je "zmagal". Gledalec je v dialogu obupal iz enega samega razloga, zato, ker je videl, da se sogovornik z njim ne strinja in mu je skušal tudi dokazati svoj prav. Gledalec je pričakoval, da se bo njegov sogovornik z njim pavšalno strinjal skozi relativistične krilatice "vsak ima svoje mnenje", "vsak ima svoj prav", "resnic je več".
In ravno tu je treba biti najbolj pozoren v tem kulturnem boju. V tem, da bi se strinjali, da ima vsak svoje mnenje. Res je, da ima vsak svoje mnenje, ni pa res, da je mnenje vseh relevantno. Resnica je ena sama in je objektivna. To, da ima nekdo svoje mnenje še ne pomeni, da je pravilno.

Zaključimo lahko s tem, da ugotovimo prvo pravilo, ki ga mora vsakdo, ki se bori na kontrarevolucionarni strani tega kulturnega boja vedeti in ga povežemo z zgornjim dialogom:
Lahko, da ima Gledalec prav in se NeoDomobranec moti. Lahko, da ima NeoDomobranec prav in se Gledalec moti. Lahko, da se oba motita. Ni pa možno, da bi imela oba prav.