sreda, 3. september 2014

"Remake" zgodbe o dveh blokih

Že nekaj mesecev lahko opazujemo dogajanje v Ukrajini. Bolj kot sama vojna, ali kakor naj bi že imenovali spopadanje s teroristi na vzhodu te države, nas je fascinirala Ukrajinska rekonkvista, ki je dajala upanje, da bo morda skozi leta nastala velika evropska rekonkvista, ki bo vzela našo celino nazaj iz rok komunistov in liberalcev, ki so jo vsa ta leta zastrupljali s svojo dekadentno politično korektnostjo in vsem drugim. Seveda se je kmalu izkazalo, da je bila ukrajinska rekonkvista izigrana od t.i. desnice, ki ni nič drugega kot tehnokratski kapitalizem in prostozidarski materializem. Ukrajinsko rekonkvisto je ta desnica dopuščala toliko časa, dokler ji ni utrla poti v parlament. Potem se je začel cikel istega. Fenomen materializma. Ko smo priča ujetosti v dekadentnem materializmu v dveh oblikah. Ruski in kitajski postkomunizem na eni strani in zahodni liberalizem na drugi strani. Dve plati istega materializma.
Ko poslušam ameriške libertarce lahko večkrat slišim o Rusiji kot opoziciji dekadentnem zahodu. A se vedno spomnim na tisto šalo o ruskem libertarcu. Jo poznate? Ne? Tudi jaz ne, zato, ker ne obstaja nič podobnega temu. Rusija je totalna država, v Rusiji država regulira vse. In ameriški libertarci niso nič drugega kot le smešni. V Putinu vidijo nekega odrešenika, figuro vsega tistega, kar je nasprotno zahodnemu pomehkuženstvu. Znani ameriški libertarci hodijo po ruskih propagandnih aparatih in hvalijo Rusijo. To samo kaže kako smo lahko v času interneta in popolne globalizacije, še vedno oddaljeni od resnice in dejanskosti. Naprej ne bi o ameriških libertarcih, ker so fenomen. Raje bi se, ker sem že pri libertarcih, dotaknil slovenskega libertarizma, karkoli naj bi to že bilo. Dotaknil pa se bom le ene figure, ki jo poznam, ki se opredeluje za libertarca. Gre za nek twitter profil, ki ga redno retwittajo nekateri znani "desničarji" pri nas. Imenuje se enostavno "libertarec". Kaj je posebnega na tem subjektu? Ne to, da skuša biti slovenski libertarec, kar je gotovo nesmiselno in tudi ne to, da uvaža v Slovenijo politični nazor, ki ne bi mogel biti slovencu bolj tuj. Posebno je to, da ta subjekt, tega nazora sploh nima in ga niti ne uvaža, ker če bi ga hotel uvažati, ga bi moral izpričevati. Ne, ta subjekt se nasprotno popolnoma v ničemer ne razlikuje od povprečnega evrodesničarja. Zanimivo je opazovati njegove twitte med vojno v Ukrajini ali med izraelskimi napadi na palestinske teroriste. Ta subjekt se je brez premisleka psotavil na eno stran, seveda na tisto proevropsko in potem je hvalil in opeval napade tiste strani. Ne, ničesar si ne izmišljujem. Seveda temu ne gre dajati prevelikega pomena, gre zgolj za neko neokomunistično strujo znotraj slovenije, ki se je skozi leta prelevila iz komunizma v kapitaliste. Tako je tudi ta subjekt gotovo le žrtev napačne interpretacije pomena libertarizma in je enostavno povezal libertarizem s kapitalizmom, brez, da bi s tem vzel še vse drugo. Paradoks slovenskega libertarca je najbrž tudi v tem, da takšen libertarec strastno podpira evropsko unijo in njene dekadentne muhe. Njemu se ne zdi omejevanje svobodnega trga, ko evropska unija prepove te in te žarnice in ta in ta sesalec. Ne, vse te regulacije mu niso problem. Zakaj? Zato, ker slovenski libertarec ne more obstajati. Druga smešna zadeva vsakega libertarca in svobodnega trga je v tem, da mu ne predstavlja problem svobodni trg, ki istočasno zapira delovna mesta na zahodu in plačuje delovno silo v komunistični Kitajski. To zanj ni problem, dokler je trg svoboden. Zato je kapitalizem in ta idiotska ideja, da trg ne potrebuje regulacije, tako zgrešena. Prvič, ker je reguliran in drugič, ker ravno ta trg uničuje domača gospodarstva v korist velikih korporacij. Na koncu pa imamo naše evrodesničarje, ki so v prvih vrstah, ko je treba nasprotovati zagarantiranemu dohodku posameznika.
Kapitalizem nas je privedel do tega, da imamo na eni strani propadajočo dekadentno civilizacijo "demokratov", ki forsirajo neke nove tehnologije, nove iznajdbe, da bi ohranjali svojo relevantnost, na drugi strani pa imamo totalitarne države, ki sedijo na naravnih bogastvih in imajo na svojih tleh vso svetovno proizvodnjo. Mi pa se še vedno slepimo, da potrebujemo kapitalizem in da je kapitalizem odrešenje človeštva. Kaj pa bomo ustvarjali? Ultra lahka letala? Telefonske igrice? Obleke za poslovneže? Drago žensko spodnje perilo? Doklej še?
S tem razmišljanjem smo že prišli do točke, s katere se jasno vidi, da v svetu vladata dva bloka. Na eni strani dekadenti liberaldemokrati na drugi strani komunisti in džihadisti. In mi smo ujetniki. Mi naj bi se odločali med tema dvema blokoma kakor v letih hladne vojne. Ko sta si komunizem in kapitalizem najprej pomagala, si celo omogočila obstoj, s tem ko sta uničila njuno nematereialistično alternativo, potem pa se je začela gledališka predstava, ki naj bi cel svet prepričala, da si stojita nasproti. S tem se je ustvarila nekakšna napetost, ko naj bi bil cel svet na robu nuklearne vojne, ta napetost pa je onemogočala vsakakršno opozicijo permanentni liberalni revoluciji na eni strani in permanentni komunistični revoluciji na drugi strani.
V isto vstopamo tudi dandanašnji, ko se nam skozi medije prikazuje, da sta vzhod in zahod nasprotji, ko neki francoski nacionalisti in ameriški libertaristi celo menijo, da je Putin edina rešitev pred liberalno diktaturo. Obenem pa ne vidijo, da so tudi sami produkt ravno te liberalne diktature in da je tudi Putin produkt splošnega relativizma in poneumljenja. Če vzamemo samo francoske nacionaliste, s tem pa se ozremo na celotno nacionalistično, "skrajnodesno" sferov Evropi. Brez težav vidimo, da so ta razna gibanja, združbe, stranke same v sebi karikature liberalne revolucije. Samo poslušajmo njih retoriko. Gre za najbolj levičarska in liberalna gibanja, ki jih je rodil umirajoči beli proletariat evrope. Otroci proletarcev, pa tudi buržujev, ki se ne bojijo valov priseljenstva, zato ker bi ti valovi uničevali tradicijo, vero, kulturo, narod njih držav, ne bojijo se za svoja delovna mesta, bojijo se, da bodo morali več vplačevati v socialne transferje.  Ti levičarji, ki jih mediji naglo označijo za neonaciste, skrajne desničarje in nacionaliste se zoper priseljence borijo z noto prodemokratičnosti, poljubne izbire. Ne bojijo se za svojo kulturo in vero, pač pa se bojijo dejstva, da bodo čez deset let morali vsi plesati, kakor bodo priseljenci žvižgali. In četudi je ta strah upravičen, je vendar nesmiselno pričakovati, da bodo ateistični, buržujsko-proletarski, materialistični nacionalisti ustavili liberalno revolucijo. So mentalni ujetniki tiste percepcije, proti kateri naj bi se borili. Relativizem ne more obroditi nobenih sadov, noben relativizem ni še nikdar obrodil sadov. Relativizem je zahodni strup. Relativizem je prapor liberalne revolucije. Samo totalnost lahko obrodi sadove, le totalnost je tista zmožnost, ki ni po godu liberalni revoluciji.
Totalnost pa manjka vsakomur, ki se opredeljuje za francoskega nacionalista, obenem pa vidi odrešitev za Francijo v ruskemu Putinu, ki še vedno forsira komunistično ikonografijo in je evidenten komunist. Putin je uspel zahodne zaslepljence prepričati, da je kontra-liberalen zaradi nekih mehkih zakonov o "homoseksualcih", v resnici pa nimamo nobenega dokaza, da je v resnici  kontraliberalen. Če je za nekoga dovolj, da Putin prepove "homoseksualistično" propagando, da bi putina sprejel za odrešenika , potem takšnemu človeku ni pomoči. Za tradicionalizem bi se morale boriti naše stranke v naših državah, za tradicionalizem, proti perverziji bi se morali boriti mi, ne pa nek Putin, ki je glavni zaveznik države z največ splavi na svetu. Države, ki zatira rimskokatoliško cerkev. Torej za povprečnega kristjana, ki podpira Putina prepoved perverzne propagande pomeni spregled, rusko-kitajskega zavezništva in gospodarsko-političnega omogočanja. Saj človek počasi izgubi besede ob takšnih idiotskih izpadih nekih psevdodesničarjev in psevdokatoličanov. Putin je prav takšno zlo kakršno je evropa. In s tem, ko kritiziram Putina istočasno kritiziram in zavračam zahodno dekadenco. Da se človek med zahodom in vzhodom ne more odločati je očitno. Odločanje za enega ali drugega bi bila norost. Kakor, da bi te likvidator vprašal ali želiš, da te ustreli v levo ali v desno sence. Že samo vprašanje bi v tebi vzbudilo najhujšo grozo, ki bi bila gotovo primerljiva tisti grozi pred smrtjo.
Kristjan ki meni, da je Putin prokrščanski, protradicionalističen in antiliberalističen ter antikomunističen je nor. Putin kot glavni zaveznik najbolj materialističnih in protikrščanskih držav sveta, je lahko samo sovražnik kristjanu, še posebej katoličanu.
Zato imamo res v svetu (spet) dva bloka, a je ta napetost med njima zgolj navidezna. Očitno je, da gre za prostozidarski način, da se paralizira človeštvo v prepričanju, da sta bloka tik pred nuklearno vojno, med tem ko stojijo isti prostozidarji za voditelji obeh blokov. Glavna prevara skuša biti v tem, da ne bi bilo razvidno, da je svet dodobra globalistično urejen. Med tem, ko obstaja napetost med dvema blokoma, počasi izginja identiteta posameznih narodov znotraj blokov in se pojavlja zgolj identiteta zahod-vzhod, kar je bilo tudi že videno. Isto velja za onemogočanje opozicije liberalni revoluciji v obeh blokih.
Očitno je, da do vojne med Rusijo (morda celo njenimi zaveznicami) in zahodom ne bo prišlo. Predstavo, kateri smo priča sedaj, smo že videli, gre za "remake" istega. Ukrajina pa bo najbrž počasi izgubljala del za delom, dokler se ji ne bo zdelo, da ima zaenkrat dovolj. Trobila bodo trobila, da je pač ljudstvo na tistih delih tako ali tako rusko, da so tega in tega leta, rusi dali tisti in tisti del Ukrajini, torej je v bistvu ruski. Ljudje pa bodo verjeli.
Konflikt v Ukrajini ni nič posebnega, nič novega. V tem konfliktu nima smisla zavzemati strani, ker gre za povsem isto. Vse je bilo že videno. Zahod je s svojim odprtim trgom obubožal samega sebe in postal odvisen od vzhodnih tiranov, ki seveda niso nič večji tirani od kartelne politike levo-"desnih" trgocentrikov.
Seveda, če se osredotočimo ozko na Ukrajino, potem seveda velja zahteva, da zahod in NATO ubrani Ukrajino pred Rusi, a to ne pomeni, da ne vidimo, da bo s tem Ukrajina dobila tudi cepivo liberalne revolucije, ki pa ga v krvi ukrajinskega naroda že tako ali tako ne primanjkuje. In Ukrajina je bila bolj obrnjena na vzhod kot na zahod, pa glej dekadenco.

-NeoDomobranec

Ni komentarjev:

Objavite komentar