Ko sem, menda pred tremi leti, nekega mrzlega dopoldneva, stal sredi množice na kongresnem trgu v Ljubljani, na shodu, ki sem ga sam razumel kot kontrarevolucionaren, sta me med Janševim govorom in našim navdušenim ploskanjem, zmotili dve besedi, ki sta se od tistega trenutka zarezali v politično govorico naših domačih "mainstream" desničarjev. Ti dve besedi sta bili "levi fašizem".
Že takoj tedaj sem besedi sprejel z začudenjem in neodobravanjem a sem sam pri sebi pomislil, da obstaja za to jezikovno iznajdbo dober razlog. Ta razlog sem našel sam, nihče mi ga ni serviral in bil sem prepričan, da je ta razlog pravilen. Sam pri sebi sem si rekel, da gre tu najbrž za problem modernega jezika, ko beseda "komunizem" nikogar ne šokira in če hočemo pokazati na izprijenost komunizma, ga moramo nujno povezati s fašizmom, da bi liberalci lahko razumeli našo poanto. Rekel sem si, če bi Janša namesto besed "levi fašizem" uporabil besedo "komunizem", ne bi bil nihče šokiran in tako je bila torej ta nova besedna iznajdba nujno zlo.
Da ta razlog morda ni povsem pravi, se je pokazalo čez nekaj časa, ko sem si po senzacionalističnem, slabo narejenem dokumentarcu o "neonacistih", ogledal še pogovorno oddajo na isto temo, s poudarkom na ustvarjalcu dokumentarca, ki je bil hvaljen in češčen kakor mali minibog. In tam je voditeljica oddaje nehote opozorila na pomembno zadevo. Vprašala je, kaj pa levi fašisti, pod novicami se pojavljajo komentarji, da moramo narediti oddajo še o levih fašistih, je kaj na tem? In sogovorec je ležerno odgovoril, da je oznaka "levi fašizem", ime, ki so ga komunisti uporabljali za socialdemokrate v preteklosti, ko so menili, da so social demokrati preveč nerevolucionarni.
In to vprašanje voditeljice nam je pokazalo na dve reči. Prvič, da je "levi fašizem" komunistična iznajdba, čemur se ne gre čuditi. Klerofašizem, levi fašizem, kravatarski fašizem, blablafašizem, vse je fašizem. Za komuniste je vse fašizem. Drugič pa nam je pokazalo, da je ta jezikovna iznajdba spretno odmaknila pozornost z levičarskih skrajnih grupacij in ideologij. Namesto, da bi Janša govoril o komunistih, anarhistih, revolucionarjih in namesto, da bi komentarji pod novicami govorili o komunistih, antifašistih, skrajnih levičarjih, so govorili o levem fašizmu. In ti dve besedi sta se zataknili za zobe tako voditeljici, kot sogovorcu. Besede so še enkrat zameglile bistvo.
Tu sem torej opazil, da ti dve besedi nista tako nedolžni in da razlog za njuno iznajdbo le ni tako samoumeven, kot se je na prvi pogled zdelo.
Če pogledamo dandanašnji po psevdodesničarski sferi slovenske twito-blogo-facebook sfere lahko vsepovsod vidimo ravno ta defekt. Vidimo lahko denimo Putina s Hitlerjevimi brki, lahko vidimo, da je kljukasti križ je enako rdeča zvezda in podobno. Vse to uničuje že tako uničen jezik.
Besede s katerimi skušamo nekaj označiti dandanes, so pred sto leti pomenile nekaj čisto drugega. In ravno tu je eden od uspehov liberalne revolucije. Pohabljanje jezika skozi spreminjanje pomenov besedam. In tu je nevarnost za sleherni jezik, ne pa v slengu mladine ali nepravopisnosti raje v katero spadam sam. Ljudje, ki se nalašč skušako predstavljati kot jezikovni snobi, so kliše. Poizkušajo se distancirati od raje s tem, da sprejemajo neka umetna pravila jezika. Medtem, ko se imajo za varuhe jezika, so v resnici prav oni ti, ki spreminjajo jezik do nerazpoznavnosti.
Ko sem bil v šoli, mi je profesorica rekla, da naj besede "dasiravno" raje ne uporabljam v šolskih spisih, menda ima neko starinsko konotacijo alikajže, ne spomnim se več. Se pravi, da ti intelektualci izločajo besede in si izmišljujejo nove, obenem pa sam tok jezika in oblikovanje stavkov in fraz, prevajajo direktno iz angleščine. Slovenščina postaja prevedena angleščina. Da ponazorim, vsi poznamo pisatelja Tolkiena, on si je izmišljeval svoje jezike, da jih je vključil v svoje zgodbe. Isto se dandanes dogaja s slovenščino. Vedno bolj se kaže, da je slovenščina jezik, ki si ga sproti izmišljujemo. Na tem mestu bi kdo rekel, da je to morda naraven razvoj vsakega jezika. Dobro, potem pa vzemimo svetost temu jeziku in ga ne malikujmo. Poglejte si samo primorce. Toliko prelite krvi kontrarevolucionarjev s strani pratizanov v imenu naroda in jezika, takšno sovraštvo do italijanov in fašistov, pa se njihovo narečje skorajda ne razlikuje od italijanščine. Njihova slovenščina je nerazpoznavna.
Kliše "jezikovnih snobov", ki so samo to, kliše. Namesto, da bi se ti snobi osredotočili na jezik, kot tisto prvenstveno, ne le komunikacijo, pač pa vsebinskost. Vsebina jezika je pomembnejša, kot recimo sama komunikacija.
Kdo nam torej zares uničuje jezik? Morda nihče, a gotovo je uničeno sporazumevanje s tem istim jezikom. Uničeno je dekodiranje tega jezika. Pred kratkim sem v pogovoru vzpostavil hipotezo, da imam lahko prav o čemer koli, le če pravilno definiram spremenljivke. Lahko trdim karkoli in vse. V jeziku ni več tistega objektivnega. Jezik, besede nimajo več objektivnega pomena. Mene je strah tega, ni me strah če bo počefurjena mladina začela čevljem govoriti cipele, ali če ne bo več zmožna uporabljati dvojine, ker bi me potemtakem moralo biti strah tudi izgiontja "dasiravno" in prihoda "zabojnika". Strah me je besed, za katere več ne vem kaj pomenijo, četudi so bile uporabljane že stoletja. Strah me je, da bom moral kmalu pred pogovorom s sogovornikom najprej definirati posamezne besede, da se bova sploh pravilno razumela. Da bova morala uskladiti definicije posameznih besed, da bi jih lahko funkcionalno uporabljala v pogovoru.
Jezik ne izginja zaradi lenobe mladine, površnosti, sms-anja, facebook-anja, globina jezika izginja predvsem zaradi preobremenjenosti otrok s tujimi jeziki. Povprečen otrok, mladostnik svojega materinega jezika ne more razviti do globin, če je že takoj v drugem alikdajže razredu, napaden z angleščino, potem z nemščino ali italijanščino, med odmori pa s poslovenščeno srbohrvaščino. Tako otrok ali mladostnik začne pri verbalnem izražanju iskati besedne kode za svoje misli, ki jih velikokrat prej najde v katerem od tujih jezikov, kot pa v svojem materinem.
Pa če se še nekoliko umaknemo od jezika. Paradoks Putina s hitlerjevimi brki je v tem, da se nekomu zdi bolj smiselno povezati Putina z nemškim Hitlerjem, ki je toliko žrtvoval za boj proti komunističnim rusom, kot pa z ruskim Stalinom, katerega Putin je direkten naslednik, pa če se to sliši še tako poenostavljeno. Kako je torej mogoče, da se zdi hujši prikaz zlobe s Hitlerjem, kot pa z desetinami milijonov žrtev komunizma? To je isti defekt kot "levi fašizem". Za zločine Zedonga ve le malokateri povprečen slovenec, tudi če bi vedel, se mu ti ne bi zdeli nič posebnega. Kako bi ga prepričali, da je Zedong vendarle zločinec brez primere? Tako, da ga povežemo s Hitlerjem. Pa čeprav Zedong stokrat presega Hitlerja, že če upoštevamo sovjetsko-liberalistične "fakte" o Hitlerju.
So torej uničevalci jezika naši psevdodesničarji s svojimi smešnimi iznajdbami o levem fašizmu in "fašisti, nacisti, komunisti vsi so isti"? Postkomunistični Slovenci so defekt tudi v tem, da so komunizem napadli ravno skozi to krilatico: "fašisti, nacisti, komunisti vsi so isti", pa čeprav so komunizem čutili na lastni koži dolga desetletja. Liberalni antikomunisti napadajo komunizem le skozi prizmo "vse je isto", zato je zanje ta idiotski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, zmaga. Zato moramo vedno znova prebirati, še posebej zdaj ob ukrajinski "krizi", kako sta si nemški fašizem in komunizem razkosala Poljsko po tajnem dogovoru, ne da bi se ob tem vprašali, zakaj pa velika sveta razsodnica Britanija ni torej napovedala vojne sovjetski zvezi, če jo je že Nemčiji. Pa moramo brati po forumih, da je komunistični socializem isti z nacionalnim socializmom, češ socializem je socializem, ne da bi enkrat v roke vzeli kakšno pametno knjigo in si prebrali kako je funkcioniralo fašistično gospodarstvo in kako komunistično. Iznajdbe psevdodesničarjev in psevdokatoličanov kakršna je "komufašisti ali levi fašisti" pa je v samem bistvu posmeh samemu sebi, saj se beseda "komufašisti" sliši precej podobno besedi "klerofašisti". In obe izvirata iz pohabljanja jezika.
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar