Prezident Leon Rupnik
Kadar se spominjamo našega velikega Prezidenta Leona Rupnika, mnoge zamika, da bi ga skušali rehabilitirati. Torej, da bi skušali njegovo pojavo in vlogo na nek način degradirati, da bi ga s tem rešili pred neko "zgodovinsko" obsodbo. A tu gre za samozatajevanje izvirajoče iz boljševiško-kleptokratskega diktiranja zgodovine. Na nas pa ni, da jemljemo matrico zavezniškega gledanja v svet in ji prilagajamo naš lasten pogled, temveč da zavezniško matrico popolnoma izločimo iz sebe.
V tem je bil tudi glavni klic Prezidenta. Njegovo glavno sporočilo je bilo, da naj se vendarle enkrat Slovenci prenehajo toliko ukvarjati z nekimi tujimi premiki in pogledajo nase, kot na lasten subjekt, nepodvržen nobenim silnicam, ki bi ga morale nujno definirati ali nagibati v neko smer. Bodimo samo Slovenci. Tu in zdaj, ki nas definira le tisto, kar se je našega naroda zares dotikalo, torej zgodovina v linearnem smislu, ne pa zgodovina, kot neka legitimiteta, ki naj bi nas poganjala v avanturistično doživljanje svoje usode.
Spoštujmo sebe, spoštujmo svojo zgodovino in drugi nas bodo spoštovali. Ni treba, da si izmišljujemo neko veličastno zgodovino, ali da z zavistjo zremo na narode z imperialistično in aristokratično preteklostjo. Mi smo narod poštenjakov, narod kmetov, ki nam je najpomembneje, da smo. Na sebi nimamo nikakršnih madežev brezglavega avanturizma, zaletavosti; na svet zremo z očmi človeka, ki je v najbližjem soglasju z naravo in Bogom. Ni nam treba sanjarenj o svetovni veličini, o tekmovalnosti, vse to je za našega človeka tuje. Mi hočemo organičen način življenja.
Rupnik je tako predvsem pomenil Slovenca v vsej njegovi preudarnosti, nezaletavosti in neizčrpnem idealizmu. On pomeni slovenski ideal. V svojih govorih je zastopal tisto trojno slovensko ljudsko-aristokratičnost: vojak - duhovnik - kmet. In tudi v njem se je ta trojnost čutila, ker je predstavljal vsakega del.
In tako, kakor je hotel Prezident v svojih časih prepričati svoje rojake, naj vendarle odvrnejo oči od onih hujskačev, ki so hoteli iz slovenskega naroda narediti brezplačno vojsko za svoje boljševiške in kapitalistične interese, tako se tudi danes nenehno borimo, da bi dojeli svoje mesto v svetu, kot nekaj, kar mora biti nujno neobremenjeno z nekimi tujimi pritiski, če sploh hočemo, da je zares "naše". Tudi danes se moramo izmikati skušnjavi, da bi se postavljali na bojne pozicije za neke zunanje politične sile, ki hočejo od nas usluge v dosego tistih ciljev, ki se nas ne tičejo.
Mnogi, ki še po vseh teh letih ne zmorejo najti resnice, menijo, da je mogoče slovenskemu domobranstvu in z njim Prezidentu, očitati, da se je boril za tuje interese, odnosno za nemške. To je najbolj prozorna laž vseh časov. Medtem, ko se je Prezident boril za slovenske interese v okviru slovenskih ljudi na slovenski zemlji, so le njegovi nasprotniki, komunisti in anglofili vodili boj za tuje interese, ker je tako od njih terjal Radio London in podobna plutokratska in boljševiška trobila. Partizani in anglofili so bili tisti, ki so mednarodno borbo postavljali pred naše narodne interese, zato so končno pristali na smrt Kraljevine in poslali v smrt toliko tisočev slovenskih ljudi. In še danes poslušamo z leve in desne o naši vlogi pri antifašistični borbi, kot nečemu, kar naj bi nam sploh dajalo kakršnokoli vrednost. Še danes, po vseh teh letih, svojo narodno bit in bistvo postavljamo v službo nekih nadnarodnih antifašističnih fantazij. Še danes moramo zaklinjati lojalnost onim zaveznikom in boljševikom, ki so iz Evrope naredili klavnico in naše domače tolovaje porabili za svoje zaveznike. S tem se kaže veličina antifašistične borbe.
Proti vsemu temu stoji Prezident še danes neomadeževan v svoji veličini. A to veličino bodo Slovenci spoznali šele tedaj, ko bodo zares postali "samo Slovenci" in ne bodo svoje bitnosti in svojega bistva pogojevali z nekimi nadnarodnimi sanjarijami.
Živel Prezident!
Pozdrav,
OdgovoriIzbrišija, kar se tiče Facebooka in Twitterja, na prvem sem sicer res naredil profil za ta projekt, a ga nisem nikoli uporabljal, na drugem pa sem nekaj časa sicer bil, a je precej neposrečen profil. Človek začne nehote pazit, kaj objavlja, da bi ustrezalo sledilcem, sploh sem se izogibal delitvam povezav na zapise na teh blogih, prav tako so težke neke debate s "krščanskimi" in proti-krščanskimi altrajterji, ki v enem stavku izvajajo težke trditve. Skratka, če bi hotel biti aktiven in privabiti več ljudi, ali kako naj rečem, bi moral objavljati tisto, kar bi nekako ugajalo trenutnemu sentimentu na teh omrežjih (npr. neprestano ponavljanje o Sorosu, udbomafiji, priseljencih, ki posiljujejo ženske ipd.; ampak to objavljajo že drugi in to smo lahko poslušali že deset let nazaj, zdaj pa se zdi, da je prišel čas, da gremo globlje v probleme in da ponudimo koherentno alternativo, ki bo temeljila v nečem dejanskem.)
Lepo je slišati, da kaj prebereš, zanimanja je sicer malo. Objavlja se še vedno, ne glede.
Glede vprašanj. Ne vem, koliko ti lahko pomagam, vendar pa lahko vseeno kaj vprašaš. Kot se ti zdi primerno, lahko v komentarjih, lahko na Twitterju, ali pa po elektronski pošti na slovenskarekonkvista@gmail.com . Prav tako lahko kaj napišeš za ta blog, me usmeriš na svoj blog ipd., posebej še kako kritiko teh nazorov izraženih na teh blogih ali kaj podobnega.
Lep pozdrav
Trenutno delam na parih rečeh, zato nekoliko zamude z odgovorom, ki je v resnici precej enostaven. Projekt je nastal na Youtubeu marca 2009 in se skušal enkrat ali dvakrat neuspešno širiti na Facebook in Twitter, ko je nekaj gledalcev pozivalo k temu. Potem pa sem sčasoma ustvaril blog in ga kasneje razdelil na tri glavne bloge. V začetku na YT je bil namenjen bolj ciničnemu in radikalnemu pogledu na stvari in podajanje argumentov. Takrat je bilo veliko pregovarjanja s komunisti, ki so po sporočilih pisali vse mogoče. Sčasoma je postalo jasno, da je treba poizkusiti "izobraziti" predvsem desničarje, ki so bili (in so tudi danes) popolnoma slepi in ne poznajo nič o kontrarevoluciji.
OdgovoriIzbrišiNa blogu je samo en profil in je vedno bil, vse je objavljeno prek njega. Sta pa bila en ali dva prispevka posredovana tudi od zunaj, a kot rečeno se vse objavi prek enega profila.
Kar se tiče drugih vprašanj, je tako, da te nočem utrujat z dolgimi odgovori, ker te najbrž niti ne zanimajo tako močno, da bi potreboval neke traktate, pa tudi ti komentarji, če se prav spomnim imajo omejitev znakov. A po drugi strani ti nočem na kratko odgovarjat, da ne bi izpadlo v smislu: tako in tako sem rekel in ker sem tako rekel je tako. Kratke trditve znajo izpasti arogantno (kakor videvamo na Twitterju) in vsaka trditev pač potrebuje nekoliko daljšega izvajanja, da bi bila sploh videti smiselna. Glede tega, da se nekateri nazori s teh blogov "sčasoma spreminjajo", pa to drži samo v primeru zadržanja do političnih strank, katerim se je do 2014 še namenjala pozornost, potem pa ne več. To bi spet potrebovalo neko daljši utemeljitev a če rečem na kratko: evidentno je postalo, da te stranke ne vsebujejo nikakršne kontinuitete s predvojno desno politično tradicijo. Pri drugih stvareh ostaja vse nespremenjeno, naziranje je ponekod bolj razvito, ni pa spremenjeno. (To se mi zdi pomembno poudariti, saj so mnogi, ki so danes "pogoltnili" "rdečo tableto", včeraj govorili nekaj povsem drugega, medtem ko je ta projekt že leta 2009 napadal zaveznike, demokratarje in v svojih videih vrtel neo-NS muziko.)
O vsem tem se da veliko povedat, predvsem glede Cerkve je nujno pravilno presojanje stvari in trezno glavo, na kar že dolgo opozarjam, a priznam, da je treba še jasnejših napotkov glede teh reči.
Kar se tiče SDS in SNS. Če rečem na kratko: prva je generični konservativizem, druga pa mešanica generičnega nacionalizma in tipično slovenskega spužvarskega nacionalizma, kakršnega videvamo tudi v TJS, Hervardih, B&H itd. Ampak kot rečeno, vse to je treba daljše utemeljiti, da ne bi izgledalo tako arogantno.
Tudi glede NS se ne da nič na hitro povedati. Stvar ima nekaj nians in treba je opozoriti tudi na nekatere manj znane segmente.
O veliki Nemčiji pa nimam mnenja, ker gledam na to z logično distanco. Vkolikor pa si mogoče ciljal na neko slovensko povezanost s to idejo, pa lahko tudi utemeljim, da Slovenija ni bila nikoli mišljena kot del česa takšnega začasa druge svetovne vojne. Tako, da gre torej za nekaj nemškega, s čimer pa mi nimamo nič opraviti.
V bližnji prihodnosti bom nekoliko podrobneje odgovoril glede Cerkve in glede NS ter tudi pokazal zakaj mislim, da ni Slovenija bila mišljena kot del velike Nemčije med 2.s.v. in pa se dotaknil naroda, rase in mešanja v blogu. (Bolj splošno, glede na to, da so bila tudi vprašanja bolj splošna) Ob tem pa lahko ponudim, da ti napišeš kak pomislek, zavrneš kako tezo ipd. že iz tega dogovora ali kje drugje.
Lep pozdrav
Že pred 2009, ko sem naredil kanal na YT, sem se veliko ukvarjal s proti-revolucionarno tematiko na eni strani in z nacionalistično /neo-NS tematiko na drugi strani. Pri tem me je motilo veliko stvari. Pri prvem istovetenje naših protipartizanskih sil z zavezniki, kot tudi pretirano osredotočanje na "usode posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre" in drugi paradoksi, ki jih redno videvamo spod peres današnjih "proti-komunistov"; pri drugem pa votlo domoljubje, ki ostaja tako plitvo, da se kmalu še tisto porazgubi in iz tega domoljubja potem izvirajoč nacionalizem, ki ne najde zares svojega mesta v svetu. Zato sem skušal pogledati nekoliko drugače na stvari, sprva sicer na precej ciničen, malo tudi bebav način in ob smrti spletnih forumov, ki so bili okrog let 2005-2007 sila popularni, končno ustvaril ta kanal z imenom NeoDomobranec, ki pa naj bi tudi pomenil razhod s tistim naziranjem mnogih na "naši" strani, ki jemlje domobranstvo, vaške straže, kontrarevolucijo... kot stvar preteklosti, nek zgodovinski trenutek, ki se je končal in ima svoje mesto v zgodovini. Po tem nazoru, ki sem mu skušal nasprotovati, je bilo domobranstvo (skratka vsa protirevolucija) le neka, skoraj rečejo neposrečena, avantura "demokratične" strani, ki je brezglavo "reagirala" na komuniste. V tem je kanec resnice in zato je to naziranje tako močno vsidrano, a zanemarja pomembne vidike tako kontrarevolucije, kot tudi predvsem predvojnega katoliškega aktivizma, narodne tradicije, bistva naroda samega. Po logiki revolucije je kontrarevolucija "reakcija", res je, vendar pa ta kontrarevolucija ne more izvirati iz revolucije, niti kake demokratične vznesenosti (ki je takrat sploh še niso poznali), temveč more izvirati le iz sistematično urejenega, "absolutnega" in predvsem totalnega "gledanja v svet". Zato lahko kontrarevolucijo dojemamo prav le, če jo gledamo kot cvet (ali pa če hočeš: trn) neke rastline, ki ima močno steblo in predvsem korenine. Da bi se torej diferenciral od onega neživega dojemanja domobranstva, sem rekel temu: "neodomobranec", nekoliko sprva cinično "parafraziranje" medijskega rompompoma z raznimi neofašisti, neonacisti, ki pa lahko dobro izrazi namero po živi povezanosti z "domobranci" in predvsem s tisto korenino iz katere so izhajali oni.
OdgovoriIzbrišiKar se tiče delovanja na YT, tam sicer neko glasbo ustvarja Reakcionar/DJ WorkFaithAndNation (Crusader88VRS/Reakcionar) a je tega bolj malo. Zdi se mi, da je kar se tiče čisto protirevolucionarnih zamisli ali pa bolj nacionalističnih vedno tako, da je treba ohranjati neko neugasljivo gorečnost, da bi lahko tem temam ostajal zvest in te ne bi vse skupaj hitro minilo. Velikokrat kdo skuša začeti s tako ali drugačno stvarjo in ga precej hitro mine, tako na internetu, kot tudi v življenju. Spominjam se še neposrednega spremljanja "domoljubne" scene v Ljubljani. Če danes pogledam na ljudi, ki so se tedaj gibali tam, so skoraj vsi pustili to "za seboj". Isto je vedno bilo na internetu. Na koncu se navadiš na to in kljub vsemu ostajaš zvest tem "idealom".
Kar se tiče Velike Nemčije, mislim, da je bilo tam veliko tehtnih zahtev, ki so bile starejše od NS, a zaradi mladosti modernih narodov in narodnosti, nekoliko zaletave; še posebej glede Avstrije se povsem ideološko ne strinjam s tem (kakor se sprva tudi Mussolini ni), predvsem zaradi odličnega ideološkega modela Dollfussa, ki si je zadal nalogo, da ustvari prvo državo po načelih Pijeve QA.
Odgovor je pozen, za to se opravičujem.
Naposled sem le objavil tisti odgovor na tvoja vprašanja. Oba odgovora (Kje je Cerkev? 1.2. in V odgovor) sta na blogu slovenska rekonkvista. Mogoče sta dolga, a to je bolj enko razmišljanje, ki se mi je porodilo ob teh vprašanjih.
OdgovoriIzbrišiKar se tiče reakcionarja, večinoma kar kdaj v videoposnetkih ali opisih piše, da je kdo kaj finančno podprl je samo šala, tudi na ND kanalu.
V Ljubljani nisem nikoli živel, sem jo pa spoznal, kot sem jo. Že tako mesto, ki je menda precej manjše od drugih prestolnic, kaže vso grdoto modernega mesta. Mladina je materialistična in skvarjena predvsem zaradi raznih priseljencev, naraščajoče obsedenosti z izgledom, ki se je sedaj polotilo tudi fantov in slovenske tolerance do alkohola, ki je morda največje (ali pa eno največjih) zlo v narodu. Nič čudnega, če so pred vojno tako zavzeto delovala abstinenčna društva (kar je ena bolj zanimivih tem naše zgodovine) in še manj je čudno, zakaj je po vojni toleranca do alkoholizma spet naraščala. Ampak mladina ne bo zdrava kar sama od sebe, niti je ne bodo ozdravila neka mladinska katoliška srečanja in duhovne vaje. Mladina potrebuje idealov, pa močnih in živih ideologov. Strinjam se pa tudi s tvojo oceno mesta in ljudi. Včasih je prav depresivno pogledati na to mesto, ki ima tako lepo tradicijo in tako lepe cerkve. Nekoč je nekdo na YT zapisal: "Slovenija brez Ljubljane je prava Slovenija, Slovenija brez budal".
Za Liktorski obzornik ni bilo časa in sam ga tudi ne bi mogel urejati. Nekaj časa sem pripravljal to idejo za metapolitičen "časopis" a sem vedel, da ne bo šlo, potem je prišel nek altright.si ali nekaj podobnega, ki je obljubljal "novice iz altrajta", pa se je izkazalo, da je samo agregat povezav na članke. Čez čas sem vseeno poskušal s tem, a nimam dovolj časa za vse skupaj. Še vedno si želim nekoč izpeljati to idejo, ki bi bila bodisi spletni blog (tako kot je bila ta poizkusna verzija) ali pa v obliki časopisa denimo v pdf obliki, tedensko ali štirinjastdnevno.
mogoče te lahko na tem mestu vprašam, kakšen je pa tvoj odnos do alt-righta? Kako gledaš na beli nacionalizem, na NS itd.
Še glede Torkovih večerov. To je bila zamisel, da bi vsak torek zvečer objavil neko 15-30 min zadevo v kateri bi obravnaval kako vprašanje ali kaj podobnega. Morda kak članek, kako zanimivost iz zgodovine itd.
Glasbe nisem res nikoli navajal, ker je vedno služila le za ozadje in ni tematsko povezana. Tudi večinoma ne gre za neko "visoko" glasbo, razen tistega posnetka nazaj k tradiciji, kjer je neka bolj pretenciozna pesem. Ampak točnega imena v tem trenutku se ne spomnim, lahko pa poiščem. Tudi če je pri kateri drugi pesmi vprašanje, lahko poiščem.
OdgovoriIzbrišizelo zanimivi se mi zdijo tudi drugi pogledi, ki si jih orisal v odgovoru. Predvsem glede NS. Tudi razliko do fašizma si dobro ujel. Morda bi sam dodal, da tudi fašizem identificira narod z Državo, po čemer je torej narod že nastajajoča Država. A po Mussoliniju narod ne rodi Države, temveč Država narod, kar se sliši paradoksalno, čeprav je v resnici logično, kljub temu, da ob temu takoj pomislimo na umetne narode. Vendar to terja posebno pot izvajanja. Namesto tega me bolj zanima, kako gledaš kaj na narod in na raso, kako ju definiraš.
Katoličani radi sicer vidimo, da je v narodu ostal vsaj ščepec katolicizma v "navadi" in (neživi) tradiciji, a to, se strinjam, ni dovolj. Bilo bi pa treba to izkoristiti in se zavedati, da veliko fantov odhaja iz Cerkve zaradi poženščene, pomehkužene duhovnosti in da dekleta potrebujejo drugačno doživljanje vere in duhovnosti, kot fantje in da so mešane duhovne vaje in mešane mladinske skupine slaba rešitev. Fantom je treba pokazati take svetnike, s katerimi se bodo lahko poistovetili, ne pa jim dajati le Mater Terezijo. In dekletom spet primerne svetnice. Ampak to je najbrž vprašanje za tiste, ki izdelujejo "pastoralne načrte".
Zanimivo. Sam sem namreč v nekem trenutku namerno prešel iz nacionalizma v narodni relativizem, da bi lahko "od zunaj" brez vsake sentimentalnosti pogledal na razmere med vojno. Vedno zato vprašam po neki definiciji, predvsem naroda.
IzbrišiGlede torkovih večerov, ni se mi izšlo, da bi pripravil kaj primernega že za sinoči.
Te bom pa še malo utrujal z nekim vprašanjem, ki se ti bo mogoče zdelo cinično, ampak ni. Kako pa definiraš enakost? oz. predvsem, kaj pomeni neenakost? ter ali ta neenakost kakorkoli vpliva na karkoli? in : če ne bi vplivala, bi bila sploh pomembna? (torej enakost/neenakost, v kontekstu, ki si jo omenjal zgoraj v oziru na raso)
Se mi je zdelo, da bo moje vprašanje videti, kot da imam "nekaj za bregom" oz. da kot kak krščanski ljubeznivež skušam pokazati na nedoslednosti v tvojem zapisu. A vendar to ni bilo mišljeno tako. Seveda tudi ni koristilo, da sem omenil svoj narodni relativizem in ne obenem pojasnil, da sem se iz narodnega relativizma "vrnil", le da ne več v tipični "liberalni" nacionalizem, temveč v nekaj, kar bi najhitreje (a obenem najbolj netočno) lahko imenoval "krščanski nacionalizem".
IzbrišiBom pustil to stvar, ker res izgleda, kakor da skušam nekaj dokazati, čeprav me le fascinira vprašanje neenakosti. Sam smatram, da če neenakost zares obstaja in logično, da obstaja, to še nič ne pomeni. Če je neenakost le neko izhodiščno (default) stanje, to v sebi ne nosi nobene inherentne moralne kvalitete. Če v objektivnosti enakosti ni, ali to lahko že pomeni, da je zahteva po enakosti in nenaravnemu izenačevanju, kakor to počno raznorazni liberalci, kaj slabega? Strinjam se, da zaradi razlik med rasami sploh lahko govorimo o različnih rasah, vendar, ali iz tega že izhaja logično utemeljena zahteva po ohranjanju posameznih ras? Pa vzemiva, da mešanje prinese neke konflikte, kaj pa če jih hipotetično ne bi prineslo, bi bilo mešanje še vedno "slabo" oz. nepravilno? Tu sem le ponazoril svojo dilemo, oz. tisto vprašanje: "čemu ohraniti belo raso?" Na to vprašanje še nisem slišal prepričljivega odgovora in moje mnenje morda poznaš: brez univerzalistične religije, takšno vprašanje tudi nima odgovora.
Toliko le o tem, kam sem ciljal s tem neposrečenim vprašanjem, ki je pa konec koncev nepomembno; in najbrž se vse skupaj zdi kot nek "kumbaya", čeprav to ni moj namen. (Vsekakor pa ni bilo mišljeno kot kakršnokoli "preizkušanje", če je tako izpadlo, se opravičujem)
Nikakor pa nisem ciljal na kakršnokoli rasno diskriminacijo, ki je v tvojem zapisu sploh ni. Sam sem narodni ekskluzivist, pred leti pa je bila večina posnetkov tega projekta na YT opremeljena z neo-NS pesmimi (race war, rahowa...). Sam se nad hinavskimi proti-rasisti niti več ne zgražam, ker se mi zdijo površinsko javljanje globljih filozofskih problemov in zato me je nekdo enkrat označil za "kriptožida" na Twitterju. Narod je treba dojemati kot narod in ugotovili bomo, da se nas tisti bebavi "anti-rasizem" niti ne tiče.
Odlično, tvoj odgovor mi je koristil, da sem se preizkusil v bolj konkretnem soočanju z argumenti biološkega determinizma. Sposodil sem si tri tvoje kratke argumente in jih skušal zavrniti v svojem blogu. Zdaj te pa ne bom več utrujal s tem.
IzbrišiVedno skušam napraviti kakšen nov video, a ponavadi dolgo iščem primerno temo, ki pa na koncu izpade suhoparno. Najbrž bi bilo treba najti boljši način podajanja tem. Kar se tiče prihodnosti, mislim da se ne bo veliko spremenilo. Morda bom za kak odtenek manj objavljal.
IzbrišiVračam pozdrave. Res, zdaj se bodo krajšali dnevi in bo bolj mrzlo. Ta čas po svoje zbistri človeka in očisti deželo.