"Napadom satanovim se moramo ustaviti, naj prihajajo od koder koli. Ne smemo se dati premagati, vztrajnim je Jezus zmago zagotovil. Satanovega preganjanja ne premagamo s popuščanjem in s kompromisi, niti s tem, da bi se borili zoper njega z njegovim orožjem nasilja, krivice in laži. Stališče, zoper katerega je sam satan brez moči, je čisto drugačno: zvestoba v močni veri, da stoji nad vsem dogajanjem sveta vsemogočni in večni Bog, ki ima od vekomaj svoje nespremenljive načrte, ki se vedno izvrše, in sicer vprav s pomočjo tistih, ki jih skušajo onemogočiti. Zmagamo na ta-le način: v trdni odločnosti vztrajati v svoji veri, v zvestobi Cerkvi Kristusovi in njenemu vodstvu in znati čakati na dan in uro, ki jo je Bog že določil za svojo zmago nad satanom. Stanovitnost in zvestoba do Boga, njegovemu razodetju, njegovemu kraljestvu in pripravljenost nositi vse posledice, pa naj so še tako hude, to je orožje, ki premaga satana in vse njegove pomagače."
Ob teh besedah, ki jih je dr. Gregorij Rožman zapisal v postu 1945. leta, se lahko danes na največji praznik, ki ga vsako leto obeležuje naš narod, opomnimo, da smo kot katoličani in kot Slovenci dolžni hoditi le po oni poti, ki je naravna pot našega slovenskega naroda. Pot, ki je od Boga narodu podeljena s točno določenim smotrom.
Danes, ko nas obkroža razdejanje narodnega bistva, ki so ga povzročili stari liberalci, potem komunisti in ki ga še danes povzročajo novi liberalci in novi konservativci, s svojo demokratarsko politiko splošnega indiferentizma, se moramo nujno vračati k pravemu bistvu našega naroda in s pravo krščansko pametjo razločiti, kaj vendar pomeni, da smo Slovenci.
Posebej še zdaj, ko zaradi svetovnih premikov stojimo na točki, ki ne obeta vrnitve k narodovim koreninam in ne obeta restavracije katoliške države, moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da se upremo toku, v katerega dere svet po navdihu raznih antikristov in ostanemo stanovitni.
Danes nas ne ogroža le leva, odkrito proti-katoliška sila, izražena v različnih družbenih in političnih gibanjih, danes nas ogroža tudi laži-desna sila. Slednja je za nas celo nevarnejša, ker svoje namene skriva pod maskami , ki se nam zdijo na prvi pogled pravilne in koristne, a to niso in v sebi skrivajo najhujši strup za naše narodno katoliško bistvo. Ta gibanja in miselni tokovi segajo od katoliškega liberalizma, s katerim je okuženo "katoliško izobraženstvo" in razni katoliški mediji, prek konservativnih kapitalističnih strank, ki v politiki neomajno prisegajo na splošni indiferentizem, do raznih skrajnejših filozofij, ki poveličujejo razna nekatoliška verstva in z žarečim sovraštvom napihujejo nekatere domnevne hibe katoliške hierarhije in katoliškega občestva in celo do "pravoverno tradicionalističnih" katoličanov, ki brez ozira rušijo zaupanje v Svetega Duha in sveto Cerkev, ter vnašajo razkol. Vse to so kopja, ki jih danes satan meče proti nam.
Zato smo pred preizkušnjo, da se izneverimo naši resnični narodni tradiciji in odrečemo pokorščino sveti Cerkvi, v želji da bi godili nekim naturalističnim in materialističnim "desničarjem", ki jih z lažjo napajajo pravoslavci, protestanti in židje. Mi pa moramo v srčni molitvi sebe in svoj narod priporočati v roke svetnikov, ki so ohranjali katoliško vero navzlic hudim preizkušnjam in tako bomo hodili pravo pot naroda. Namesto, da iščemo neko tradicijo, dediščino in izročilo "Evrope" ali "zahoda", po amerikanskih protestantskih ali napol-protestantskih trobilih ali po angleških ali pa po ruskih pravoslavnih trobilih, se enostavno vrnimo k našim slovenskim prednikom, k naši slovenski tradiciji, dediščini, izročilu, pa bomo ohranili tudi tradicijo, dediščino in izročilo Evrope. V nasprotnem primeru pa bomo izgubili oboje.
Glejmo samo nase in vase! Slovenci smo vedno pred skušnjavo, da se skušamo poistovetiti z nekimi nadnarodnimi cilji, ne da bi prej presodili, ali so nam kot narodu tudi zares potrebni in koristni. Ravno proti temu mišljenju sta nastopala Leon Rupnik in slovenski domobranec, ki sta se borila v prvi vrsti samo za narod, ne da bi bojevala neke boje za mednarodni boljševizem in mednarodno plutokracijo. Bistvo slovenskega domobranstva je temeljilo na ohranitvi našega, slovenskega, narodnega, v tradiciji utemeljenega načina življenja. In zato sta trpela za narod.
A danes, ko se spet kot vsako leto spominjamo vstajenja Kristusa, njegove zmage nad zlom in smrtjo, trdno verujemo, da nam Christus Victor obljublja, da nekoč iz tega trpljenja slovenskega naroda zaradi lojalnosti do Njega in njegove neveste sv. Cerkve, vstane spet narod kot Država, zmagovit pod Kristusovo zastavo.
Blagoslovljene velikonočne praznike in okrepitev vere v Kristusovo zmago!
- NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar