S tem izrazom so komunisti obkladali svoje potencialne, poudarjam potencialne, nasprotnike, še preden se je organizirala prva Vaška straža. Kasneje pa je prišla še najbolj znana in najbolj perverzna zmerjavka "kolaborator".
Vendar kaj nam govori beseda "belogardisti"? Ta beseda, nam v današnjih časih, lahko do neke mere pokaže pravo naravo protikomunističnega odpora, seveda če jo le pravilno razumemo. Komunisti so z belogardisti začeli kot z besedo, vzeto iz ruske komunistične revolucije, ko se je nasproti komunistom dvignila t.i. "bela grada", ki je bila lojalna carstvu oz. obstoječemu družbenemu in socialnemu redu.
Znani ruski belogardistični voditelj Grigory Mikhaylovich Semyonov (1890 - 1946).
Primer poročanja enega slovenskih časopisov o beli gardi v Rusiji leta 1919:
"Na Ruskem se pripravljajo in že tudi vrše nova presenetenja. Takozvane češkoslovaške čete, katerim so se pridružili kozaki, kadeti in takozvana bela garda ter ententni častniki s tehničnimi ententnimi četami, so se organizirale ob Uralskem gorovju v pravo vojsko ter pričenjajo prodirati proti zapadu. Pri svojem prodiranju so naletele te čete na odpor boljševiških in sovjetovih čet, katere so izvečine porazile ter vrgle nazaj."
Kratko poročilo o bojih med revolucionarno rdečo gardo in proti-revolucionarno belo gardo 27.12.1917
Se pravi, da so komunisti pravzaprav pravilno označili Vaške straže kot belogardiste, saj tem ni šlo za drugo, kot za boj proti politični perverziji komunizma. Ni jim šlo za kolaboracijo, temveč za pričakovano reakcijo na revolucijo = kontrarevolucijo. Komunisti torej sami priznavajo, da Vaške straže niso bile nič drugega kot ljudska reakcija na komunistično revolucijo, s tem ko jih imenujejo "belogardisti". S tem obenem priznavajo, da oni, komunisti, niso nacionalno-osvobodilna sila, temveč čista revolucionarna politična avantgarda. V nasprotnem primeru, bi bila uporaba besede "belogardisti" popolnoma neustrezna.
Tako npr. Boris Kidrič priznava že leta 1942 na neki partijski konferenci, ki je potekala od 5. do 8. julija:
"Nadalje snovati svoje lastne pozicije je bilo včasih težko, danes to ni nevarno. Nadalje razredni boj, ki dejansko obstoja znotraj zasužnjenega slovenskega naroda in osvobodilne borbe, je moral priti do izraza, čim se je upostavila ljudska oblast. Bela garda je morala priti. Vsi omahljivi elementi so morali še huje zdvomiti nad pravilnostjo ali nepravilnostjo naših ukrepov kot do sedaj. Vse, kar je izrazito borbenega v smislu osvobodilne borbe, se je moralo zato koncentrirati okoli KP, ..."
Prav tako je razvidno, da so komunisti pričakovali reakcijo na revolucijo t.j. kontrarevolucijo, ko so še pred nastankom prve Vaške straže, govorili o belogardistih. Ker je to najbolj logičen proces, da kjer je revolucija je tudi kontrarevolucija. V vseh primerih revolucij je bilo tako in tudi Slovenija v tem oziru ne bi mogla biti nič drugačna. Ker vsaka akcija sproži reakcijo.
Takole je npr. leta 1943 orisal stanje župan Ivan Paternost:
"Ko so komunisti umorili razne ljudi, so jim med drugim očitali, da so bili organizatorji "bele garde". Naj vam bo jasno, kdo je bil organizator teh Vaških straž. Nihče drugi kot kmečko ljudstvo samo.
Na stotine primerov vam lahko dokažemo slovenski župani, ko nas hodili posamezni kmetje pa tudi v večjih skupinah prosit, naj jim pomagamo na ta način, da jim priskrbimo orožje, da se bodo lahko sami branili pred komunistično ravbarijo. In ako bi bila kraljeva italijanska oblast takoj po svoji ofenzivi nam to dovolila in nam pustila le nekoliko svobodne roke, bi bili že takrat naši fantje in možje temeljito počistili komunistično drhal in ne bi bilo danes uničenega toliko slovenskega premoženja, ne uničenih toliko nedolžnih ljudi in bi lahko danes živeli v miru in redu."
Vzemši to v obzir, je naravnost neinteligentno govoriti, da bi se morala slovenska katoliška Cerkev, pridružiti "narodnoosvobodilnem boju". To je iz naravne zakonitosti družbe nemogoče. Spreminjati družbeni red sredi okupacije je perverzno. Nikjer se ni Cerkev pridružila komunističnim revolucijam, njen nauk je kvečjem pospeševal kontrarevolucijo po svetu. Zato je naravnost smešna vsakakršna trditev, da bi se morala Cerkev ali slovenska tradicija začasa okupacije postaviti na stran "narodnoosvobodilnega boja", ki je bil monopoliziran s strani Komunistične partije.
Smešna je predvsem zato, ker je Cerkev učila proti komunizmu (in kapitalizmu) že od samih početkov te ideje. Jugoslovanski kralj, je Komunistično partijo prepovedal že leta 1920. Komunizem ni nastal leta 1941, komunisti slovenski tradiciji niso bili neznanka. Kdor meni, da bi bil možen nastop konservativcev skupaj s komunisti med okupacijo, nima sposobnosti logičnega razmišljanja. Komunistične revolucije se niso začele leta 1941, slovenska tradicija je lahko že dvajset let prej brala o komunistični revoluciji v Rusiji.
Nesmiselno je trditi, da bi se morali konservativci povezati s komunisti in tudi obratno, da bi se morali komunisti povezati s konservativci. Gre za dve diametralno nasprotni sili, ki nimata stičnih točk. Kot rečeno, normalno je, da vsaka revolucija izzove kontrarevolucijo. In izraz "belogardisti" to potrjuje.
Največja perverzija je tako ravno trditev, da bi morala slovenska tradicija, t.j. konservativci, Cerkev, demokratične stranke, sodelovati s komunisti v kakršnemkoli boju.
Poročilo o ruski državljanski vojni iz enega slovenskih časopisov 22.11.1917
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar