V ameriki se je predvsem na internetnemu polju političnega komentatorstva pojavlja t.i. "alternative right" oz. alternativna desnica. Ker zajema nekatera področja, ki so (navidez) podobna našim in tako pri njih kot pri nas zasledimo pojem reakcije, se moramo nujno soočiti s to alternativno desnico in pogledati, kaj ta desnica prinaša takega, kar naj bi spremenilo podobo trenutne mainstream desnice in politike nasploh.
Terminologija, ki jo alternativna desnica uporablja se na prvi pogled zdi zelo zanimiva in pomislili bi, da gre v resnici za retrogradno desnico, ki se bori proti liberalizmu, ki je okužil mainstream desnico. A že po malce globljem vpogledu, uvidimo, da gre za paradoksalnost, nenačelnost in defektnost tega pojava.
Verjeli ali ne, njihov glavni fokus, vsaj v zadnjem času, je vprašanje feminizma in t.i. imenovanih "moških pravic" (men's rights). Še zdaleč nisem strokovnjak za ta fenomen, a ker se najbrž vsi zavedamo, da gre za faktično neumnost, lahko približno povemo, za kaj gre. Gre za prepričanje, da so moški vse bolj prikrajšani, da živimo v dobi, v kateri prevladujejo ženske, ki moške malodane zatirajo, izkoriščajo in celo maltretirajo. Glavni fokus tega prepričanja pa je tudi ideja "moderne ženske", ki naj bi bila iracionalno, perverzno in manipulativno bitje. To teorijo naj bi podpirala statistika ločitev, ki je po mnenju teh ideologov, izključno krivda žensk.
Ta alternativna desnica vlaga strašne napore v dolge verbalne bitke s feminist(kam)i, ki zanje predstavljajo pra ali nad sovražnika številka ena. Napore pa vlagajo še v t.i. "pickup art" se pravi nekaj kar bi v slovenščino prevedli najbrž kot "umetništvo osvajanja", ki temelji na popolnoma animalističnem ali če hočete evolucionističnem dojemanju vloge ženske in moškega. Za to neposrečeno in sila absurdno idejo se potem skriva še kup do potankosti izdelanih a popolnoma nesmiselnih teorij o ženski, moškem in o različnih razredih moških.
Sicer je vsaj ta "pickup art" dokaj rezerviran za severno ameriko in je de-facto odnosen le na severno ameriško družbo, predvsem na "nočno življenje" urbanega okolja, saj postane očitno že po kratkem pregledu pickup terminologije, da gre predvsem za "pickup" žensk v nočnih klubih, barih in lokalih, ki pa so faktično tam ravno zaradi tega. Tako, da je ta pickup art zadeva v bistvu kontradikcija in se nanaša le na neko določeno, dokaj ozko populacijo ljudi, ki se na določenih krajih zbirajo zaradi istih razlogov. "Art" v celi zadevi tako postane minimalističen.
A kljub tem percepcijam, se javlja miselnost, da je vežbanje v manipulacijah z ženskami in faktično sprejemanje dekadentne seksualne miselnosti, nekaj kar je desno. Sicer alternativno desno, a še vedno bolj desno od mainstream desnice, ki plava na vrednotah liberalizma in razsvetljenstva. To pa je popolnoma napačno.
Sprejemanje uvida, da se je kultura in družba spremenila do te mere, da so ženske prisiljene v spreminjanje svoje narave in prilagajanje temu uvidu, pač ne more biti nikakršna desnica. Ne mainstream, ne alternativna, kaj šele retrogradna. Desnica, ki bi bila faktična desnica, bi te pojave zahodne dekadence, zavračala in se proti njim borila, najprej z uporom in hojo proti toku in drugič s spreminjanjem družbe, ne pa prilagajanju družbi ali celo spreminjanju lastnih političnih nazorov zavoljo nekega trenutnega uspeha na nekem trivialnem področju.
Sprejemanje "men's rights" aktivizma, radikalnega protifeminizma in "pickup art"-a je zgolj in samo prilagajanje določenim družbenim spremembam, ki so faktično napačne in destruktivne za družbo. In to ni nikakršna reakcija. To je asimilacija. Vendar pa lahko povsem jasno vidimo od kje prihaja ta percepcija in sicer iz amerikanizma, tj. kapitalizma in religioznega indiferencializma patetičnih svobodoljubov.
Ker ta alternativna desnica toliko časa posveti vprašanjem žensk, kot sprijenih bitij, se je treba vprašati ali je res kaj na tem. Je res kaj na tem, da prikazujejo ženske kot iracionalna bitja v suženjstvu lastnih emocij. Kot bitja, ki so inherentno slaba in šibka na slehernem področju svoje biti.
Ne. To že po naši krščanski veri ne vzdrži. Katoliška cerkev je proslavila mnogo odličnih žensk in dala ženski dostojanstvo, kakršno ji pripada. Že po Devici Mariji in po stotinah svetnic: plemkinj, redovnic in najbolj običajnih žensk. Ženska je ustvarjena po božjem načrtu in ima kakor moški svoje odlično mesto v redu stvari po Kristusu.
Kaj pa njene slabosti, na katere opozarja alternativna desnica? Na to vprašanje se je treba vprašati s protivprašanjem: kaj pa moški? Mar ni tudi moški v moderni in postmoderni dobi izgubil vso svoje dostojanstvo in odličnost. Mar ni padel še nižje od ženske v svoji moderni pojavi? Je.
Škof R. Williamson v eni svojih pridig problem moderne ženske pojasni zelo dobro. On pravi, da so bile ženske "podvržene" možu zgolj toliko časa, dokler je bil moški podvržen Bogu, kar je delalo sistem vzdržen v smislu, da je obstajal red, ki je usmerjal v dobro. Ko pa se je moški uprl Bogu in mu odrekel svojo pokornost, je sicer ženska še ostajala zvesta naravnemu redu stvari nekaj časa, dokler ni tudi ona odrekla svojo lojalnost moškemu, ki ni imel ničesar več nad seboj. Naravni red se ni podrl zaradi žensk, temveč zaradi moških in ne v smislu, da moški niso bili več moški, kakor nas želijo morda prepričati tudi na alternativni desnici, pač pa, da so moški izgubili svojo pokornost Bogu, ki je dajala podlago urejenosti tega sistema.
Problem alternativne desnice je torej v tem, da problema ne dojema v celoti in ne sproža resnične reakcije nanj, temveč se mu nevede prilagaja in ga s tem vzdržuje v njegovem obstoju. Namesto kontrarevolucije na to revolucijo, ki de-facto je revolucija, alternativna desnica odgovarja z asimilacijo.
Alternativna desnica je torej le še en od amerikanističnih pojavov, sicer tesno povezan z neoreakcijo, v bistvu pa se ga drži vonj nihilizma in dekadence. Že v startu je obsojen na neuspeh zaradi amerikanistične podlage, ki nima lastne zgodovine, ki bi črpala iz evropske predmoderne dobe, pač pa je otrok revolucije.
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar