nedelja, 1. junij 2014

Agitator: Kapitalizem, Papež in Američani 7.1.2014

Kapitalizem, Papež in Američani
Ob papeževi nedavni kritiki kapitalizma so pokonci skočili razni kristjani, od tistih katoliških pa do tistih protestantskih. Vendarle pa so imeli vsi ti "kristjani" skupno to, da so po večini prihajali iz ZDA.
To pa je avtomatično recept za zmedo. Američani, ki bivajo v povsem drugačnem univerzumu in so dejansko na povsem drugem planetu, so te njegove besede razumeli po svoje. V kontekstu svoje ozkoglede kulture, ki kultura sploh ni.
Najprej naj opozorim, da ne trdim, da papež ni vsaj kritiziral kapitalizma in da je bil od ameriških "bratov" napačno razumljen. Nikakor. Papež je povedal in razumeli smo ga (morda prvič).
Američani namreč kapitalizem nujno postavljajo kot proti-pol socializmu. Zanje ni ničesar vmes. Gre za povsem binarno situacijo. 1 ali 0(no, z boolovimi operatorji 1 NOT 0). Črno ali belo. Kapitalizem ali socializem.
V neki židovsko-republikanski oddaji so šli še tako daleč, da so trdili, da ne obstaja niti najmanjši determinizem. Da človeka prav nič ne omejuje na poti k njegovemu uspehu. Da je biti reven ali bogat, neuspešen ali uspešen zgolj produkt človekove volje, človekove odločitve. To absurdno trditev pa so utemeljili z besedicama "American dream".
Zato so se karseda trudili, da bi opravičevali kapitalizem, ki da je božanski, najpravičnejši in oh in sploh.
Ker kapitalizem, ki resda morda izvira od Lutra in njegove krive vere, je danes povsem pogojen z ZDA. Kapitalizem je sinonim za ameriko. Oni so ti, ki vzdržujejo ta materialistični sistem in ga delajo takšnega kot je. Neprijaznega in materialističnega in nečloveškega.
Ker to ni nikakor prvič, da bi papež obsodil kapitalizem. Nikakor! Obsodili so ga že papeži pred drugo svetovno vojno. Ljubi Jezus, obsodil ga je vendar celo naš nadškof Gregorij Rožman!
Kapitalizem ni nikakršen antipol socializmu, pač pa njegov dvojček. Gre za obrnjeno nasprotje. Gre za brezdušna materializma, ki sta si navidez nasprotna a je ravno to njun paradoks.
Poglejmo si prav drugo svetovno vojno. Vidimo lahko, da sta komunizem, se pravi socializem in kapitalizem, drug drugega ščitila.
Ko je leta 1939 Nemčija napadla Poljsko je Britanija napovedala vojno Nemčiji, a ko je malo zatem Poljsko napadla še Sovjetska zveza, ji vojne ni napovedala. Kapitalizem in socializem sta drug drugega ščitila. SZ je v zameno dobila pol evrope, na zahodu pa ni bilo več nobenega pravega poizkusa revolucije.
Američani pa so videli v napadu na kapitalizem s strani Papeža Frančiška, napad na njihovo preljubo "freedom, liberty".
Vprašanje, ki se postavlja pa je: mar ni psihološka ideja o samouresničitvi naravnost alibi za kapitalizem?
Tudi pri nas smo imeli podobne abusrde. Sam sem se najbolj bal ( o čemer sem pisal v blogu septembra 2011) dvojice Žiga Turk-Gregor Virant, pa je na moje presenečenje prišlo do ločitve poti. Potem pa je prišel od nekod še Šturm, ki je z vnemo razlagal kako je krščanstvo utemeljilo kapitalizem, ki da je najboljši sistem.
In že smo spet tam. Če se hočejo naše stranke pozicionirati desno, morajo zagovarjati sistem kapitalizma in obratno za leve. Kar pa je absurd. Če bi namreč to veljalo bi več ne govorili o političnih strankah pač pa o ekonomskih strankah. Politika ni enako ekonomija. Dokler tega ne bodo spoznali naši politiki bodo ždeli v ameriškem modelu, kjer se vsa desno-leva demokratsko-republikanska debata vrti le okrog ene same reči: več države-manj države.
O zaljubljenosti v ameriške "ideale", ki naj bi predstavljali nasprotje komunistični preteklosti, bi pa moral napisati nov blog. Amerika je komunizem vzdrževala in amerika je pomagala komunizmu okupirati evropo že prej.
Hladna vojna? Prostozidarska neumnost za slaboumne ovce.

Ni komentarjev:

Objavite komentar