Dan reformacije je ideološko orodje, s katerim so že vse od začetkov prvega liberalizma na slovenskih tleh, napadali katoliško tradicijo slovenskega naroda. Kdor hoče zares videti in prav razumeti kdaj se je začel razdor med Slovenci, mora pogledati prav v čase t.i. reformacije, ko so luterani po naši deželi od severa do juga, razširjevali Slovencem neznane in eksotične ideje, ki so zrasle v glavah nemških izprijencev.
Nič čudnega ni, da komunisti in njihovi ideološki potomci tako radi povzdigujejo reformacijo in slovenskega heretika Trubarja, kajti na ta način izvajajo revizijo zgodovine, po kateri je vse kar je "klerikalnega" t.j. katoliškega, slabo in vse dobro prihaja le iz nasprotovanja temu klerikalizmu. Komunisti so namreč dolga desetletja natančno ločevali "klerikalne" avtorje od proti-klerikalnih in s tem šivali popačeno zgodovino slovenskega naroda. Še pred njimi so to počeli slovenski liberalci devetnajstega stoletja, ki so prek raznih časopisov in glasil med Slovence razširjali tuj duh nemškega naturalizma in pesimizma, ob tem pa povzdigovali le takšne Slovence, kakršen je bil Trubar.
Zgodovinska revizija, ki se je začela med liberalci in se končno utrdila med vladanjem komunistov na slovenskem, je postala danes prevladujoča zgodovinska prizma, ki skuša Slovence utrjevati v zlaganih prepričanjih in ki avtentično, resnično zgodovino skriva in se je ne dotika.
Resnica pač je, da so nemški vplivi med gospodo na slovenskem skušali forsirati protestantizem in na ta način se je vnesla prva kal razdora med enotnim katoliško-slovenskim narodom. Vkolikor bi se ta kal razrastla, bi kakor pravi Janez Evangelist Krek, Slovenci prej ali slej izgubili svojo narodno specifiko, saj jo je pri življenju ohranjal ravno katolicizem, medtem ko je bil protestantizem vedno močno zvezan z nemštvom. A vendar je nekaj te kali ostalo in zopet se je pojavila v relativno majhnem obsegu v devetnajstem stoletju, ko so od nemških filozofov in protestantskih pamfletov navdihnjeni Slovenci, po židovskem in prostozidarskem vplivu, začeli razdor s svojimi proti-katoliškimi pisarijami in norčevanjem. Ta razdor je najjasnejšo obliko naposled dobil v komunizmu, ko je na razpoki, ki jo je naredil luteranizem in liberalizem, partizanski teror izvršil fizični obračun s t.i. klerikalizmom. Na stotine morišč, raztresenih širom Slovenije priča danes o tem, kot nepozabna priča velikega terorja, ki je bil izvršen nad slovenskim narodom in njegovo katoliško tradicijo.
Zato je povsem očitno čemu ideološki, politični potomci komunistov, ki se danes javljajo v liberalni in social-demokratski preobleki, kakor njih dedje, tako srčno in s takšnim zanosom praznujejo dan reformacije. Očetje liberalci - sinovi komunisti; očetje komunisti - sinovi liberalci.
Ob tem prazniku dneva revizije slovenske zgodovine pra priporočamo v branje:
Janez Evangelist Krek: Protestantizem in slovenstvo
Janez Evangelist Krek: Protestantstvo
Josip Gruden: Primož Trubar
Matija Prelesnik: Protireformacija na Kranjskem
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar